S kiparstvom so se poklonili domovvini
Letošnja že 17. kolonija mladih v Črnomlju je bila krajša kot prejšnja leta, a zelo ustvarjalna Za uvod so v nebo poleteli lampijoni
NA ŽE 17. mednarodni kiparski koloniji mladih v prostorih kulturnega doma v Črnomlju je ustvarjalo 42 kiparjev, starih med 12 in 15 leti, in sicer iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Preizkusili so se v petih delavnicah: v keramiki (mentorica Satya Pene), siporeksu (mentor Boštjan Kavčič), montažni plastiki (Uroš Strugar), instalaciji (dr. Bea Tomšič Amon) in 3D-modeliranju (Karlo Kimer in Tomislav Herega), kar je novost likovne kolonije. Tema ustvarjanja v vseh delavnicah, domovina, ni bila izbrana naključno, saj se kot nalašč ujema s številnimi letošnjimi dogodki ob 80. obletnici zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in s tem prve začasne slovenske vlade v Črnomlju februarja 1944. »Kiparstvo kot specifična umetniška disciplina je tudi na letošnji koloniji predstavljalo neko vrsto niše iz preprostega razloga, ker je zelo podhranjeno; zadnja leta ga je v izobraževalnih programih celo vse manj. Mladi namreč o tej veji upodabljajoče umetnosti nimajo veliko predstave, saj v šoli ni dovolj časa in prostora, da bi se s tem ukvarjali. S kolonijo vendarle poskušamo učencem pomagati, da lažje stopijo v svet svoje kiparske nadarjenosti,« je razložil Tadej Fink, koordinator organizator prireditev pri Zavodu za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki se je udeležil vseh dozdajšnjih kolonij.
Odskočna deska
Tudi letošnjo so zaradi stroškov skrajšali na dva dni, kar je po svoje prineslo določen napredek, saj so mladi morali ustvarjati hitreje, a brez zapletov, časa za druženje pa jim vendarle ni zmanjkalo. »Prihajam iz Banjaluke. Mesto, kultura in pokrajina so me prevzeli. Tudi novi prijatelji, s katerimi govorimo v jeziku mladih, jeziku tolerance in spoštovanja. Sicer raje rišem in slikam, tukaj pa sem stopila v svet zame magične keramike. Neskončno
sem vesela,« je vtise strnila Srna Šeranić. Vita Kasun, učenka Osnovne šole Vinica, sicer doma iz hrvaške obmejne vasice Bosiljevo, je lani ustvarjala na slikarskem ekstemporu v Beli krajini, tokrat pa je znanje pilila prav tako v keramični delavnici. »Strinjam se s prijateljicami, da se ob druženju in zabavi da veliko naučiti, in v tem je dodana vrednost teh kolonij,« je povedala zgovorna Vita. Na svojo stvaritev, kocko s ponazoritvijo celotne države in izstopajočo Belo krajino, sta bili izjemno ponosni Maša Boljkovec in Teja Tajčman iz črnomaljske Osnovne šole Mirana Jarca. »Vse nas je neslo vzdušje ob navezavi stikov s prijatelji iz drugih držav. Med nami je veliko talentov, za nekatere bo kolonija zagotovo odskočna deska za likovno kiparsko pot,« sta še dejali. Emi Turk Fattori iz Ljubljane je morda zmanjkalo časa, da bi bila stvaritev popolna, a je na koloniji enako kot pridobljeno znanje štelo prijateljstvo. Stvaritve ročic mladih iz treh držav z območja nekdanje skupne države so po koloniji
mladih ustvarjalcev je sodelovalo.
postavili na ogled v kulturnem domu, zadnjo besedo pa je imela tričlanska komisija, ki je razglasila najboljše. Skupna zmagovalka kolonije in najboljša v delavnici montažna plastika (naslov dela Zeleni Jurij) je bila Nuša Alexandra Kočevar (OŠ Dragatuš). Manca Kralj,
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora, je bila najboljša v delavnici siporeks (Moja družina). Lev Kavčič, OŠ Loka Črnomelj, je bil najboljši v delavnici keramika (Zgodba v nastajanju). Tjaša Plut, Ema Krašna in Eva Podkrižnik (OŠ Semič ter OŠ Grm Novo mesto) so bile najboljše v delavnici instalacija (Toplina se začne doma). Ema Turk Fattori (OŠ Vodmat) je dobitnica posebne nagrade, vlivanje v bron, podjetja
» SICER RAJE RIŠEM IN SLIKAM, TUKAJ PA SEM STOPILA V SVET ZAME MAGIČNE KERAMIKE.
Livartis (naslov dela Železna srajca).
»Tematika letošnje kolonije v okolju, ki je otroke izvleklo iz običajne šolske rutine, je bila takšna, da je spodbujala njihovo konkurenčnost in kreativnost, kar je odlično. Sicer vsako leto izstopa po ena delavnica, kar je povezano z močjo posamezne skupine,« je spregovorila o likovni pismenosti otrok akademska kiparka Tejka Pezdirc iz Gribelj, ki je bila z akademskima kiparjema Uršo Toman in Metodom Frličem članica žirije.
Uvod v začetek kolonije pa je bil prižig velikonočnih lampijonov. Ustvarilo jih je devet belokranjskih društev in zavodov, ki se ukvarjajo z ohranjanjem belokranjske kulturne dediščine. Lampijoni napovedujejo letošnje 60. jurjevanje v Beli krajini, najstarejši slovenski folklorni festival, ki bo v Črnomlju potekal od 19. do 23. junija 2024.
Ob druženju in zabavi se da veliko naučiti, in v tem je dodana vrednost teh kolonij.