Umrl je režiser Bitke na Neretvi
Veljko Bulajić je bil najbolj znan po partizanskih vsebinah V epskem filmu je zbral izjemno igralsko ekipo
V ZAGREBU je v torek v 97. letu starosti umrl filmski režiser Veljko Bulajić, so sporočili iz Društva hrvaških filmskih režiserjev. Režiser, ki je bil najbolj znan po vojnih dramah in spektaklih o drugi svetovni vojni, je umrl po kratki bolezni. Njegov najbolj znani film je Bitka na Neretvi, ki je prejel tudi nominacijo za tujejezičnega oskarja.
Mojster
Veljko Bulajić je bil po rodu iz Črne gore, a je večino življenja preživel in delal na Hrvaškem. Najbolj znan je bil po partizanskih filmih, ki so mu prinesli svetovno slavo. Bitka na Neretvi iz leta 1969 spada med najbolj gledane filme evropske kinematografije v svetovnem merilu; samo na Hrvaškem ga je videlo 1,4 milijona gledalcev, prejel pa je tudi 20 prestižnih nagrad na mednarodnih in domačih filmskih festivalih. Leta 1970 je bil nominiran tudi za oskarja. Njegove filme si je po podatkih HRT ogledalo več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu.
Epski spektakel je podrobno predstavil znamenito bitko za ranjence, v njem pa so igrali sloviti domači in tuji igralci, kot so Orson Welles, Yul Brynner, Hardy Krueger, Silva Košćina, Franco Nero, Sergej Bondarčuk, Milena Dravić, Velimir Bata Živojinović, Pavle Vuisić, Ljubiša Samardžić, Miha Baloh in drugi. Film so snemali 18 mesecev in zanj porabili okoli 12 milijonov dolarjev. Produkcijo so podprle Jugoslavija, ZDA, Zvezna republika Nemčija in Italija.
Direktor Jugoslovanske kinoteke Jugoslav Pantelić je ob smrti režiserja za srbsko tiskovno agencijo Tanjug izjavil, da je Bulajić s svojimi najbolj znanimi filmi zaznamoval obdobje in postal simbol glavnega
Bitka na Neretvi je bila leta 1970 nominirana za tujejezičnega oskarja.
toka jugoslovanske kinematografije, po katerem so se ravnali vsi – tako tisti, ki so mu sledili, kot tisti, ki so šli mimo njega.
Dolga in plodna kariera
Bulajić je kariero začel kot asistent pri filmu V nevihti (U oluji, 1952) Vatroslava Mimice, nato pa je režiral šest kratkometražnih dokumentarnih filmov. Leta 1959 je posnel svoj prvi igrani film Vlak brez voznega reda, za katerega je prejel areno za najboljši film in scenarij na filmskem festivalu v Pulju, uvrstil pa se je tudi v glavni program filmskega festivala v Cannesu. Tudi film Vojna iz leta 1960 je osvojil dve areni, velik uspeh pa je doživel tudi njegov tretji film Vzkipelo mesto iz leta 1961. Bulajić se je rodil 22. marca 1928 pri Nikšiću v Črni gori. Otroštvo je preživel v Sarajevu, kjer je končal srednjo šolo. Po drugi svetovni vojni je ostal v Zagrebu in se začel zanimati za film. Leta 1959 je diplomiral iz filmske režije v Rimu, kjer je asistiral velikim režiserjem, kot sta Federico Fellini in Vittorio De Sica.
V Društvu hrvaških filmskih režiserjev so spomnili, da je snemal tudi pri svojih osemdesetih, njegov film Pobeg k morju (Bijeg do mora) pa je ostal nedokončan.
STA