Znotraj plačnega sistema
Premier Robert Golob včeraj stopil pred sodnike in tožilce Pri stebrnih pogajanjih sindikati vse bolj nezadovoljni
LJUBLJANA Premier Robert Golob se je včeraj sestal s pravosodnimi funkcionarji, da »se v konstruktivnem dialogu uskladi rešitev za čimprejšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča«. V pripravi naj bi bil poseben zakon, tako pri ureditvi sodniških plač kot pri odgovoru na zahteve stavkajočega zdravniškega Fidesa pa bo morala imeti vlada v mislih zavezo, ki jo je dala sindikatom javnega sektorja, da do 13. septembra ne bo sklepala dogovorov za odpravo nesorazmerij z nobeno skupino posebej. Zaostrovanja že napovedujejo policisti, vojaki, uradniki in drugi zaposleni v državni upravi. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je že večkrat napovedala, da si bodo za sprejetje posebnega zakona za uresničitev odločbe, ki se nanaša na kršitev materialne neodvisnosti sodnikov, prizadevali še pred parlamentarnimi počitnicami. Ni še znano, ali bodo v tem posebnem zakonu predvideni dodatki do uveljavitve plačne reforme in nove plačne lestvice, kakršni so že bili predlogi v preteklosti, ali je v igri kakšna druga rešitev. Pravosodni funkcionarji ves čas poudarjajo, da
»spoštovanje ustavne odločbe ne more biti povezano s celostnim urejanjem plačnega sistema v javnem sektorju, kar je bil do zdaj najpogostejši argument predstavnikov vlade, zakaj še ni naredila konkretnih korakov. Navsezadnje je v sporazumu, ki so ga s sindikati javnega sektorja podpisali decembra, določilo, da se do 13. septembra ne bo separatno dogovorila za zvišanje plač z nobeno poklicno skupino. Mišljeno namreč je, da se do 13. septembra končajo pogajanja za prenovo plačnega sistema in odpravo nesorazmerij ter da bo zadevni zakon že v parlamentarnem postopku. Bo vpletenim to uspelo? Poznavalci dogajanja ocenjujejo, da so pogajanja v občutljivi fazi, tudi zato, ker sindikati čakajo, kaj bodo iztržili zdravniki in sodniki. Če bodo zahtevano dobili pred januarjem 2025, ko naj bi se začela uveljavljati reforma, ali če zanje ne bi veljala načrtovana postopnost, bo odgovor drugih poklicnih skupin, naj jim dajo enako.
Dvakrat na teden
Centralna pogajanja zdaj potekajo dvakrat na teden v ožji sestavi, s po petimi predstavniki vsake sindikalne pogajalske skupine in vlade, raven razhajanj v stališčih pri nekaterih ključnih točkah pa poznavalci slikovito opisujejo kot zelo velike prepade. Ne strinjajo se s časovno dinamiko, vlada je s prvotnih petih let implementacije privolila v štiri, sindikati bi nesorazmerja odpravili v manj kot dveh. Na dveh bregovih so pri usklajevanju plačnih razredov z inflacijo v času implementacije, pojavljajo se vprašanja o napredovanjih v tem obdobju, sporni so posegi v dopuste in še marsikaj. Pri stebrnih pogajanjih pa so, kot kaže, skupine različno daleč. Posebno nezadovoljni so v drugem stebru, kamor so uvrščeni zaposleni v državni upravi, ki trdijo, da so neupravičeno in nerazumno zapostavljeni. Sindikati, ki zastopajo policiste, vojake, poklicne gasilce, veterinarje, državne uradnike in druge v tem stebru, ocenjujejo, da vlada onemogoča poštena pogajanja in da zato niso več smiselna, njeni predlogi naj bi nekatera nesorazmerja še poglabljali, s čimer, po besedah Roka Cvetka, predsednika Policijskega sindikata Slovenije, »postajajo žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami«. Če vlada ne bo drugače pristopila k pogajanjem, bo konflikt neizogiben, so napovedali. BARBARA HOČEVAR
Namen sestanka je bil določiti način uresničitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah, so v kabinetu predsednika vlade zapisali v sporočilu za javnost. In dodali, da bo uresničitev »v prvem koraku potekala skozi poseben interventni zakon in znotraj obstoječega plačnega sistema«. A. B.
POSTAJAMO ŽRTVE DOGOVOROV VLADE S POSAMEZNIMI POKLICNIMI SKUPINAMI.