Pravica do zdravja
Država mora vsem prebivalcem zagotavljati univerzalni dostop do javnega zdravstva; za zdravje lahko veliko naredi vsak sam
Diskriminacija, nasilje, revščina in socialna izključenost lahko povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj.
Moje zdravje, moja pravica. To je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila. Z njim želijo na Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) poudariti, da se je treba še naprej odločno zavzemati za to, da ima vsakdo pravico do dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, izobraževanja in informacij, pa tudi do varne pitne vode, čistega zraka, dobre prehrane, kakovostnega stanovanja, dostojnih delovnih in okoljskih razmer. Pravica do zdravja milijonov ljudi po svetu je namreč vedno bolj ogrožena, so poudarili: »Bolezni in nesreče so glavni vzrok smrti in invalidnosti. Konflikti uničujejo življenja, povzročajo smrt, bolečino, lakoto in duševno stisko. Kurjenje fosilnih goriv hkrati povzroča podnebno krizo in nam jemlje pravico do dihanja čistega zraka, pri čemer onesnažen zrak v zaprtih prostorih in na prostem vsakih pet sekund zahteva življenje.« Na SZO izpostavljajo še, da je njihov svet za ekonomijo zdravja za vse ugotovil, da najmanj 140 držav po svetu v svoji ustavi priznava zdravje kot človekovo pravico, po drugi strani pa veliko držav ne sprejema oziroma izvaja zakonov, ki bi vsem prebivalcem omogočili dostop do zdravstvenih storitev. Na ta način naj bi bilo oškodovanih najmanj 4,5 milijarde ljudi oziroma več kot polovica svetovnega prebivalstva.
Ne kajenju, da zdravi prehrani
Ob svetovnem dnevu zdravja je dobro spomniti na to, da lahko prav vsak posameznik s svojim življenjskim slogom in preventivnim ravnanjem vpliva na to, kako zdrav bo. »Pri ogrožajočih nalezljivih boleznih zadostna precepljenost v družbi zagotavlja zdravje in blaginjo vseh generacij,« spomnijo na NIJZ. Poskrbimo torej za redna cepljenja, dobro se je udeleževati presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka. In seveda vsak dan vsaj del prostega časa nameniti gibanju. Tako se bomo počutili bolje, preprečili debelost, s tem pa tudi nastanek srčno-žilnih obolenj.
Ne moremo mimo zdrave prehrane. Na jedilniku naj bo čim manj predelane hrane in hrane, bogate z nezdravimi nasičenimi maščobami ali veliko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, in več zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov. Paziti je treba pri količini popitega alkohola in se odpovedati kajenju.
Ne gre prezreti niti duševnega zdravja: »Okoliščine, kot so diskriminacija, nasilje, revščina in socialna izključenost, lahko povečajo tveganje za razvoj duševnih motenj. Da bi odpravili neenakosti v duševnem zdravju, sodelujmo pri odpravi obremenjujočih okoliščin in prispevajmo k bolj pravični družbi,« poudarjajo na NIJZ.