Očeta mu je ubila z zvrhanimi žlicami hrane
Tako trdi sin pokojnega, a obtožena krivdo za povzročitev smrti iz malomarnosti zanika
» PAULINOVA MENDA NI POČAKALA, DA BI POKOJNI HRANO, KI MU JO JE DALA V USTA, POGOLTNIL.
LJUBLJANA Še dve leti pred smrtjo, v starosti
81 let, je bil na Triglavu. Šmarna gora je bila zanj prava mala malica, saj se je nanjo povzpel kar dva do trikrat na dan. Tako se Vasilija Pavlovića danes spominja njegov sin Vojislav. Pravi, da je res vse življenje živel zdravo in se, ko je še v mladih letih prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo, v Litostroju ves čas izobraževal ter postal diplomirani inženir. Pavlovićeva življenjska zgodba se je nenadoma zaključila 2. aprila 2018. Leto pred tem so mu diagnosticirali raka na trebušni slinavki, za operacijo pa je bilo žal že prepozno. A kot je prepričan njegov sin, vzroka za očetovo smrt ne gre iskati v hudi bolezni, temveč v domnevnem kaznivem ravnanju 67-letne upokojenke iz Kranja Damjane Paulin. Za takšne trditve ima, kot nam je razlagal, povsem trdne dokaze. In sicer tako obdukcijski zapisnik kot izvedensko mnenje, iz katerih izhaja, da je bil sapnik poln hrane. »Njegov zadnji zalogaj so bile štiri velike jušne žlice zmečkane hrane,« poudarja.
»Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je smrt nastopila zaradi zadušitve, saj ga je Paulinova nepravilno hranila, kot se ji to tudi očita v obtožnici, in ni počakala, da bi pokojni hrano, ki mu jo je dala v usta, pogoltnil. Ampak mu je že dajala nove žlice hrane, tako da se je zadušil,« je bila jasna Pavlovićeva pooblaščenka Vlasta Petrucci iz Odvetniške družbe Čeferin. Vojislav se je odločil, da bo zoper Paulinovo kar sam sprožil kazenski postopek oziroma je prevzel vlogo zasebnega tožilca. Meni, da so dokazi zoper njo tako močni, da jo bo sodišče na koncu lahko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti.
Umrl mu je pred očmi
Paulinova in Vasilije sta se, tako Vojislav, spoznala pet let po materini smrti, in sicer leta 2015. Z njo je želel preživeti še zadnja leta svojega življenja. Nanjo je z oporoko dva meseca pred smrtjo menda tudi že prepisal del premoženja. Vojislav pravi, da nikakor ne za to, ker bi se tako zbližal z njo, saj mu oporoke drugače po očetovi smrti ne bi uspelo razveljaviti. Tudi leta 2018 je Vojislav še delal v Švici, približno enkrat mesečno pa je v hiši v Ljubljani obiskal očeta. Doma je bil tudi tistega jutra, ko je oče, ura je bila 9.30, za vedno zatisnil oči. Uro in pol pred tem je vstal kot običajno. Vasilije, kot se spominja, je bil pokreten, skupaj s Paulinovo pa je bil v sosednjem prostoru. Medtem ko si je sam začel kuhati kavo, ga je Kranjčanka začela hraniti. In že takrat se mu je zdelo nenavadno, zakaj je bil oče v ležečem položaju. Nato pa je v nekem trenutku s strani Paulinove zaslišal: »Daj, Vasko, zadihaj!« Seveda je vse skupaj spustil iz rok in šel pogledat, kaj se dogaja. Paulinova naj bi mu razložila, da oče »ni pogoltnil«, nato »sem ga jaz tresel in tolkel po hrbtu«. Nakar je oče le še zakrilil, potem pa so mu roke le še omahnile. Da je bil hranjen v ležečem položaju, naj bi, kot opozarja, pokazala tudi obdukcija. Pa čeprav Paulinova v preiskavi po njegovih besedah trdi, da ga je hranila na pol leže oziroma sede. Ter da je bil pač tako bolan, da ni imel nadzora nad požiranjem.
Pomemben je način hranjenja
Obtožena Kranjčanka je na sodišču krivdo zanikala. S tem je bila tako brezpredmetna tudi ponudba zasebnega tožilca oziroma njegove pooblaščenke, da bi s priznanjem krivde z ljubljanskega okrožnega sodišča odšla s pogojno eno leto in šest mesecev dolgo zaporno kaznijo s preizkusno dobo štirih let. Njen zagovornik Matjaž Markelj je sodišču predlagal, naj se na glavni obravnavi zasliši tudi onkologa, ki je zdravil pokojnega, pa še dve priči, s katerima je obtoženka govorila takoj po smrti 83-letnika. Ena od teh je zdravnica na Onkološkem inštitutu in tudi daljna sorodnica obtoženke. Obe naj bi povedali, kaj jima je v tistih trenutkih glede pokojnega in njegove smrti Paulinova govorila. »Neposrednih prič, razen oškodovanca kot tožilca, ni. Poleg tega je sodišče po nepotrebnem zasliševalo celo vrsto prič, ki z dogodkom niso imele zveze. Namen je bil le, da se diskreditira obtoženko,« je svoj predlog podkrepil odvetnik. Opozoril je še, da je iz izvedenskega mnenja razviden le vzrok smrti in ne način hranjenja. Ter da je se njegovi klientki sprva očitalo, da mu ni dajala primerne hrane. Ko pa se je skozi sodno preiskavo izkazalo, da to ni res, pa je to iz obtožbe izpadlo. »Pomembna sta način hranjenja in krivda obtoženke, to je treba razjasniti,« je še poudaril.
Ð