Arwen Nylaander
V slovenski reprezentanci hokejistk na nedavnem svetovnem prvenstvu divizije I skupine B v Latviji je igrala tudi Arwen Nylaander. Ne, ne gre za kakšno naturalizirano igralko, kot je bil to primer v preteklosti v moški vrsti. Za rise so namreč v slovenskih barvah denimo nastopili tudi kanadski vratar Stan Reddick, Ukrajinec Valerij Šahraj, Tatar iz Rusije Ildar Rahmatulin ... Arwenin oče je Šved Markus Nylaander, mama Slovenka, hokej pa je začela igrati, ko je leta 2013 odšla na obisk na Švedsko k očetu in na jezeru videla otroke igrati ta šport. Navdušila se je nad najhitrejšo ekipno igro na svetu in dobila posebno darilo, drsalke in palico.
Danes osemnajstletna Arwen je sicer doma na Ptuju, ogledal sem si nekaj njenih intervjujev na youtubu, slovenščino govori s takšnim štajerskim naglasom, da jo je veselje poslušati. Še mnogo bolj znani Ptujčan, metalec diska Kristjan Čeh, ne zna tako po štajersko »čebljati«. Arwen Nylaander je v Sloveniji igrala v več ekipah, za mlajše selekcije in članice Maribora, pa Celja, za članice SŽ Olimpije, tudi v ligi EWHL (evropski ženski
Dončić in Kopitar v ZDA ne pomenita, da je v domači košarki, hokeju vse OK.
hokejski ligi) in za blejsko ekipo dečkov do 15. leta starosti. Zdaj je članica švedskega kluba Rögle, v pogovorih z novinarji je že pred pred leti napovedala, da želi šolanje in treniranje hokeja najprej nadaljevati na Švedskem in nato še na visokošolski ustanovi v ZDA. Svojo ljubezen do hokeja na ledu najbolje opiše z naslednjimi besedami: »Takoj ko primem palico v roko, dobim občutek, da hočem doseči zadetek. Ko drsam in igram hokej, se počutim, kot da lebdim.«
Lebdeti bi morali tudi risi, da bi se na letošnjem svetovnem prvenstvu drugega kakovostnega razreda v Bolzanu spet prebili v elitno skupino. Vse v veliki meri izvira tudi iz težav slovenskega klubskega hokeja, klubov in igralcev je premalo, iz količine vedno pricurlja tudi kakovost. Slovenski hokejisti po posamičnih karakteristikah in znanju seveda še zdaleč niso slabi, a vedno je treba v izbrani vrsti v pravi mozaik povezati več prvin, ne le igralskih. Če imaš takšna posameznika v poklicnem športu v ZDA, kot sta Luka Dončić in Anže Kopitar, to ne pomeni, da je v košarki in hokeju v Sloveniji vse dobro.