Sovražniki
Franc Košak iz zabojnika rešil zavrženo dokumentacijo in zapisnike Nastala knjiga o pomembnem delovanju obeh društev v Domžalah
žico zapisnikov o obstoju domžalskih sokolov, jih je slednjemu uspelo rešiti: »Gradivo v celoti pojasnjuje obstoj in delo domžalskih sokolov. Le z vsem tem gradivom je bilo mogoče poustvariti zapis o domžalski sokolski preteklosti.« Zalokarjeva dodaja, da je Brojan po dolgotrajnem delu in skrbnem pregledovanju gradiva zasnoval knjigo, ki se ločeno ukvarja z društvoma: »Zaznamovala sta ju zavzeto domoljubno delovanje in močno izpostavljena nacionalna zavest, zlasti v odnosu do številnih Nemcev, ki so bivali tudi v Domžalah.
Ločilo pa ju je politično prepričanje, zato so marsikdaj izbruhnili spori in tudi fizični spopadi. Zanimivost delovanja na Domžalskem pa je prav v sobivanju in tudi občasnem sodelovanju, ki sta ju zmogli ob najpomembnejših dogodkih (na primer ob razglasitvi trga) in pri organiziranju številnih družabnih dogodkov, kot so bili vaje na prostem, praznovanje pomembnejših praznikov in veselice.« Brojan v knjigi opisuje prvo polovico 20. stoletja, pravi pa, da je prinesla Domžalam tudi nadvse razgibano družbeno dejavnost: »V več društvih je tako prinesla opredmeteno sokolsko dejavnost, hkrati pa kot odgovor nanjo orlovsko organizacijo Domžal. Obe organizaciji, vsaka s svojimi organi, razvejanostjo, programskimi cilji in članstvom, Sokolsko društvo Domžale in orlovska organizacija Orel v Domžalah, sta, četudi ideološko na dveh bregovih, razgibali življenje kraja ter ljudi pripravili do razmisleka, v katero od obeh se bodo vključili.« Ogromen, težko opisljiv je nabor vsega v organizacijah. Skrbni domžalski župnik Franc Bernik je natančno popisoval delo orlov v
Domžalah, medtem ko je delo Sokolskega društva Domžale mogoče razbrati iz natančnih zapisnikov, ki so jih izmenično pisali predvsem tajniki tega društva. Sobivanje dveh organizacij je Sloveniji prineslo le delno polarizacijo. Ta ni zahajala, vsaj praviloma ne, v skrajnosti, pomenila je zdravo tekmovalnost v predstavitvah športnega, kulturnega, družabnega in siceršnjega življenja. V mestih so prevladovali sokoli, na deželi orli.
Bratje in sestre
»Država SHS oziroma Jugoslavija je tolerirala obstoj obeh, vse dokler ni prepovedala vseh organizacij razen sokolske. Seveda s kraljevo odločitvijo. Sokoli so bili pod političnim vplivom liberalcev tedanje družbe, orli pa pod vplivom konservativcev. Med seboj so se ogovarjali z brat in sestra. Tudi kroji, s peresi na čepicah, so si bili podobni. Zaradi strankarskih nasprotij niso nikoli tekmovali za prvenstvo, ne na nižjih ne na višjih ravneh. Razlikovali so se v poveljevanju in predvsem pozdravljanju. Sokolom je bil primeren pozdrav zdravo (na zdar), orli pa so imeli za pozdrav raje živio,« poudarja avtor knjige.
Tako v eni kot drugi organizaciji pa ni šlo vse gladko, mnogo je bilo različnih videnj in sporov. »Veliko energije so porabili za razčiščevanje sporov in zamer med vodilnimi ljudmi, predvsem sokolov,« pove Matjaž Brojan. »Pri orlih je bilo drugače: župnik Bernik je bil avtoritativen katalizator v vseh situacijah, kjer bi se orli lahko resneje sprli. A obe organizaciji sta, delujoč med vzponi, navdušenjem, a tudi malodušnostjo in neuspehi, delovali vsaka do svojega konca. Prvi so prenehali delovati orli, ki so morali doživeti oblastveni ukaz v letu 1929, ko so se razen sokolske organizacije ukinila vsa društva, na koncu so ob začetku druge svetovne vojne prenehali obstajati tudi sokoli. Njihov domžalski konec je simbolno najbolj karakteriziral požig domžalskega sokolskega doma 8. avgusta 1944.«
Še na nekaj opozarja avtor knjige. »Obe organizaciji, čeprav na videz nezdružljivi in nepovezljivi, vendarle nista bili sovražni druga do druge, prav tako ne Domžalčanii, povezani vanje. Bili sta rivalski, a ne sovražni! Dogajalo se je, da so v stiski ene ali druge člani nasprotne organizacije vendarle priskočili na pomoč tekmecu, potlej pa so šli spet vsak po svoji poti. Brez skrajnega sovraštva!« je sklenil Matjaž Brojan. PRIMOŽ HIENG
Sokoli so bili pod političnim vplivom liberalcev, orli pa konservativcev.