Ni dokazov niti o mizerni podkupnini
Uradnica na zavodu za zaposlovanje in soobtoženi oproščeni obtožb Spomladi 2015 tujcu ni izdala delovnega dovoljenja v zameno za denar
LJUBLJANA »A nismo rekli, vsak tvoj biznis, 10 odstotkov je mojih ...« Tako je septembra 2015 uradnica na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Nataša P. brez ovinkarjenja rekla Smailu K. med njunim pogovorom, ki so mu prisluškovali policisti. Preiskovalci, pozneje pa tudi Specializirano državno tožilstvo, so bili prepričani, da se je med njima spomladi 2015 spletla prav posebna poslovna vez, od katere pa naj bi imela koristi ne samo onadva, ampak tudi Ramo S., Mirsad M., Mirza Š., Jernej K. in Peter Z. Glavno vlogo naj bi odigrala omenjena uradnica ter Smail K. Prva naj bi prejemala podkupnino, drugi pa je v zameno za nagrado odigral vlogo posrednika. Ramo S. naj bi dal Smailu K. 100 evrov, slednji pa naj bi se nato obrnil na zaposleno na ZRSZ in ji dal 10 odstotkov nagrade, torej borih 10 evrov, da bi tujcu, ki bo delal pri Ramu, izdala delovno dovoljenje. Po podobni poti sta se odpravila Mirsad M., pri čemer višina nagrade ni znana, in Mirza Š. Slednji naj bi dal Smailu K. kar 1100 evrov, saj je hotel pridobiti več delovnih dovoljenj za tujce iz BiH, ki bi delali v ljubljanskem podjetju, ter tudi zase. S 500 evri naj bi se na Smaila K. obrnil tudi Peter Z. ter z neugotovljeno višino podkupnine tudi Jernej K. Nataši P. je tožilstvo tako očitalo, da je podkupnino sprejela le dvakrat: enkrat deset evrov, enkrat pa deset odstotkov od neznanega zneska, ki naj bi ga Kudiću izročil Jernej K.
A ker se, kot pravi stari slovenski rek, hudič skriva v podrobnostih, pri poznejšem dokazovanju krivde zoper sedmerico na sodišču ni šlo tako gladko. Še več. Tožilstvo se s končnim izplenom res ni moglo pohvaliti, saj niti eden od njih v rokah nima pravnomočne obsodilne sodbe. Že marca 2018
10 EVROV naj bi znašala podkupnina.
Od obtožene sedmerice niti eden v rokah nima pravnomočne obsodilne sodbe.
so ljubljanske višje sodnice Jerneja K. in Petra Z. oprostile obtožbe, pa četudi sta bila na prvi stopnji obsojena na pogojno zaporno kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Aprila 2020 so bile oprostilke na višjem sodišču potrjene še Smailu K., Ramu S., Mirsadu M. in Mirzu Š.
Medtem je bila na pogojno obsodbo z določeno zaporno kaznijo enega leta in treh mesecev, in sicer s preizkusno dobo treh let, ter stransko denarno kaznijo v skupni višini 1000 evrov obsojena Nataša P. A niti ta sodba ni prestala testa na višjem sodišču. Dokazov je bilo enostavno premalo. Tamkajšnje višje sodnice so spomnile, da prvostopenjsko sodišče glede omenjenega prisluha oziroma »10 odstotkov je mojih« ni sledilo navedbam obtoženke, da je šlo za dogovor, ki je med njo in Smailom K. veljal od leta 2010, a le v zvezi s tajniškimi opravili glede gradbenih del, ki jih je tudi leta 2015 opravljal Smail K. Dokazna presoja sodišča, da se omenjena pričakovana korist v višini 10 odstotkov vsakega posla razteza izven tajniških opravil, po oceni višjih sodnic ni prepričljiva. Poleg tega je bilo prvostopenjskemu sodišču na voljo več prisluhov, ki se tičejo denarnih plačil, a da nobeden ne potrjuje neposredne zveze med pričakovanim oziroma dejanskim prejemom finančne nagrade na strani Smaila K. za njegovo posredovanje v upravnih postopkih »ter posebej motiviranim očitanim delovanjem obtoženke v upravnih postopkih«.