Bergantova nova generalna državna tožilka
Po šestih letih kot vodja ljubljanskega tožilstva na mesto prve tožilke v Sloveniji
LJUBLJANA Pred predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič je včeraj zaprisegla Katarina Bergant in s tem nastopila funkcijo generalne državne tožilke Republike Slovenije. Med prvimi je Bergantovi čestitala še sveža pravosodna ministrica Andreja Katič, navzoč pa je bil tudi predsednik državnotožilskega sveta Harij Furlan. Z Bergantovo se očitno obrača nov list na položaju prve tožilke v državi, potem ko je na tej poziciji nasledila Draga Šketo. Bergantova kariero na tožilstvu gradi od leta 1997, ko se je kot strokovna sodelavka pridružila ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu, maja 2007 pa je pred takratnim pravosodnim ministrom, pokojnim Lovrom Šturmom, zaprisegla kot okrožna državna tožilka. V naslednjih letih je bila večkrat v soju (medijskih) žarometov – tudi zaradi pripada zadev na tožilstvu v prestolnici. Med drugim je leta 2008 zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda v zadevi Patria. Leta 2015 pa je prevzela primer zdravnika Ivana Radana, ki so ga po dolgotrajnem sojenju med drugim oprostili obtožb uboja štirih bolnikov. Pred šestimi leti je napredovala na položaj višje državne tožilke, zdaj
»bo tretja ženska na položaju generalne državne tožilke po Zdenki Cerar in Barbari Brezigar.
Bergantova je doktorica kazenskopravnih znanosti in ima 27-letne delovne izkušnje na področju kazenskega prava, v praksi se je ukvarjala predvsem s področjem splošne kriminalitete, raziskovalno pa z razmerji kazenskega, ustavnega in medijskega prava. Ob karieri v tožilski togi pa je tudi soavtorica komentarja splošnega dela zasede položaj generalne državne tožilke. kazenskega zakonika, komentarja zakona o kazenskem postopku ter predavateljica in nosilka predmeta kazensko in kaznovalno pravo na fakulteti za menedžment in pravo v Ljubljani. »Izkazala je, da pozna delovanje državnega tožilstva na ravni celotne države in njegovo umeščenost v širši družbeni kontekst,« je ob predstavitvi na seji odbora za pravosodje prejšnji mesec podporo Bergantovi s strani državnotožilskega sveta utemeljeval Furlan, ki se je navezal na to, da so upoštevali tudi »ustrezne izkušnje z obravnavanjem zahtevnih in obsežnih zadev, izkušnje z nastopanjem pred višjim sodiščem ter da je bila članica več delovnih skupin znotraj državnega tožilstva in zunaj državnotožilske organizacije«. Bergantova je že povedala, da dobre ocene državnega tožilstva ne pomenijo, da »prostor za izboljšave ne obstaja«, ter dodala: »Jaz osebno ocenjujem, da je tožilska organizacija sposobna oziroma mora biti sposobna tudi določene samorefleksije in s tem prepoznave in potem v nadaljevanju poprave mogoče kritičnih točk.« Njena vizija razvoja državnotožilske organizacije za prihodnjih šest let gre v smeri »moderne, visoko strokovne in učinkovite, vendar pa tudi transparentne in navzven odprte organizacije«. Prav zato si želi tudi poenostavitve in pospešitve dolgotrajnih postopkov imenovanja ter napredovanja državnih tožilcev. Po lastnih besedah pa bo eden od temeljev njenega prizadevanja tudi poenotenje kaznovalne politike vseh državnih tožilstev: »Politika pregona je pomembna, ker krepi pravno varnost posameznika in se na ta način seveda tudi zaupanje javnosti povečuje ne samo v tožilstvo, ampak tudi v kazensko pravosodni sistem, in tudi krepi percepcijo javnosti do enakosti pred zakonom,« je izpovedala pred včerajšnjim imenovanjem. Danes lahko začne udejanjanje izboljšav.
IZKAZALA JE, DA POZNA DELOVANJE DRŽAVNEGA TOŽILSTVA NA RAVNI CELOTNE DRŽAVE IN NJEGOVO UMEŠČENOST V ŠIRŠI DRUŽBENI KONTEKST.
Ð