Vojna čez osem let?
To je najslabši scenarij, ki kroži med vojaki in politiki Za Evropo je najnevarnejša ekstremna polarizacija V OBRAVNAVI SO KLJUČNI STRATEŠKI DOKUMENTI NA OBRAMBNEM IN VOJAŠKEM PODROČJU.
LJUBLJANA Skupina, imenovana Cyber Army Russia Reborn, je konec prejšnjega meseca napovedala kibernetsko vojno Sloveniji. Za pojasnila v zvezi z morebitnimi posledicami smo se obrnili na obramboslovca prof. Iztoka Prezlja, ki je dejal, da utegnejo biti tukajšnji informacijski sistemi izpostavljeni še več tovrstnim napadom. Povzročili bi lahko motnje delovanja, vdrli z namenom vohunjenja ali spreminjanja oziroma prirejanja podatkov, lahko bi kradli podatke in podobno. »Potencialne tarče so predvsem informacijski sistemi državnih organov in ključne infrastrukture. Med slednjo spadajo številna podjetja, ki zagotavljajo vitalno preskrbo v naši družbi,« meni slovenski strokovnjak. Dezinformacije se lahko širijo po različnih kanalih. »Še posebno velja opozoriti na prirejanje informacij, kar se nanaša na dodajanje neresnic na jedro resničnih informacij,« pojasnjuje Prezelj. »Najvišje vojaške osebe in politiki nekaterih evropskih držav so v minulih mesecih omenjali scenarije, po katerih bi lahko do širše vojne v Evropi prišlo čez od pet do osem let. To je trenutno najslabši scenarij, ki se javno omenja.« Obramboslovec Prezelj meni, da o tem govorijo zato, da bi spodbudili države k obrambni pripravljenosti in odvrnili tiste, ki bi želeli s silo urejati mednarodne odnose. Poudarja pa, da smo v Evropi najbolj ranljivi od znotraj, in sicer v obliki ekstremne polarizacije in radikalizacije naših družb, kar bi na oblast pripeljalo nedemokratične in totalitarne voditelje. »S tem bi se izpostavili nevarnosti, da bi se evropska zgodovina ponovila.«
V vojsko tudi dekleta?
»V Sloveniji so trenutno v javni obravnavi ključni strateški dokumenti na obrambnem in vojaškem področju,« še poudarja Prezelj. Ti naj bi poudarjali večji pomen vojaške rezerve in povečanje ozaveščenosti na tem področju. Nekatere evropske države naj bi razmišljale o uvedbi naborniškega sistema, kamor bi vključili vse mlade, tudi dekleta. Pravi, da v primeru splošne vojne vsaka država za svojo obrambo potrebuje obsežen kader, ki ga lahko zagotovi samo z vpoklicem. »To potrjujejo skoraj vse obrambne vojne v človeški zgodovini.«
Prezelj še pojasnjuje, da se moramo pripraviti na vse možne grožnje: vojaške, obveščevalne, kibernetske, dezinformacijske in podnebne.
»Nobenega področja ne smemo zanemariti, vlagati moramo tako finančne kot kadrovske in strokovne vire, ljudje morajo razumeti, da ne gre za metanje denarja proč. Ti sistemi že vnaprej odvračajo grožnje in varujejo naša življenja.«
Naš strokovnjak še poudarja, da je izhodišče vsake varnostne pripravljenosti informiran posameznik – treba se je pogovarjati in izobraževati. Mladi lahko obiščejo vojaške tabore, kjer se lahko seznanijo z vojaškim življenjem in delovanjem. »Tako lahko spoznajo to dimenzijo človeške zgodovine in sedanjosti in s tem prispevajo k zvišanju pripravljenosti slovenske družbe, če bi izbruhnil scenarij vojaškega ogrožanja Republike Slovenije,« je sklenil prof. Iztok Prezelj. NEŽA PEČAN
»
Potencialne tarče so predvsem informacijski sistemi državnih organov in ključne infrastrukture.