Vrh nad reko
Na 856 metrov visoki Ostrež se usmerimo v vasi Renke ali Polšnik; tik pod njim je cerkev sv. Katarine, ki je povezana z legendo
Od Polšnika do Ostreža, katerega podoba je ves čas pred nami, potrebujemo kako uro hoda.
Pod Litijo je široke prodnate ravnine, po kateri teče reka Sava, nepreklicno konec. Reka stopi v soteske, ki si slede druga za drugo in se končajo pri Krškem. Nad reko se pne vrsta vrhov, eden od teh je 856 metrov visoki Ostrež. Iz Litije se zapeljemo do vasice Renke in od tu je do vrha uro in pol hoje. Pot je strma in ves čas po gozdu, tako da je morda bolje, da se na pot odpravimo iz vasice Polšnik visoko nad dolino. Regionalna cesta nas vodi do manjšega sedla pod vrhom, kjer je vasica Preveg. V vasi se markirana pot usmeri strmo v pobočje. Še četrt ure in stopimo na dvorišče majhne cerkve sv. Katarine. Od Polšnika do Ostreža, katerega podoba je ves čas pred nami, potrebujemo kako uro hoda. Malo gori, malo doli in malo naokoli.
Kot se za srednjeveško cerkvico spodobi, je ta povezana z legendo. Ta pravi, da sta se v bližnji graščini srečala plemenitašev sin in kmečko dekle. Zacvetela je ljubezen, a poroke ni bilo, saj takšno mešanje visokega in nizkega stanu nekdaj ni bilo zaželeno. V obupu sta zaljubljenca skočila v prepad. V njun spomin in v poziv k zdravi pameti je bila zgrajena cerkvica. Čisto majhna je in skorajda v celoti obdana z gozdom.
Cerkev ne stoji na vrhu, ampak na mali uravnavi tik pod njim: na vrhu, do katerega je še kako minuto hoda, zanjo preprosto ni prostora. Vrh je namreč kamniti rogelj, na katerem je prostor le za oddajnik in klopco.
Z vrha Ostreža se odpre lep razgled po vsem Zasavju, na številne hribe in doline, ki se razprostirajo proti Dolenjski. Ostrež je prijetno presenečenje: lep vrh, s katerega se odpro lepi razgledi.