Tla so se tresla, stene pokale
Oba katastrofalna potresa, ljubljanski in v Posočju, sta se zgodila na veliko noč Če bi se ponovilo tresenje tal iz 1895., bi bilo danes več sto mrtvih in za sedem milijard škode
Najbolj prizadete so bile občine Bovec, Kobarid in Tolmin.
LJUBLJANA • Seizmologi še niso našli povezave med potresi in letnimi časi. Tudi ne med luninimi menami in tresenjem tal in tudi ne med številnimi drugimi naključnimi in nenaključnimi pojavi, ki se jih ljudje sicer tako radi spomnimo, ko po potresih premlevamo in iščemo okoliščine, ki bi jih utegnile v prihodnje napovedati. Slovenci, na primer, imamo v zavesti, da se tla tresejo na veliko noč. Čeprav takšni sklepi nimajo prav nikakršne znanstvene podlage, pa je treba vseeno razumeti, od kod takšni zaključki. V naši ne tako oddaljeni zgodovini sta se namreč zgodila dva velika potresa prav na veliko noč, oba aprila: prvi v poznih nedeljskih večernih urah 14. aprila 1895, v katerem je največ škode utrpela Ljubljana, drugi pa 12. aprila 1998, takrat se je podiralo Posočje.
Velikonočna potresa
V teh dneh torej mineva 129 let, odkar je na velikonočno nedeljo Ljubljano prizadel rušilni potres z magnitudo 6,1, ki velja za drugega najhujšega v Sloveniji. Arso je takrat poročal takole: »Sedemnajst minut po enajsti uri jih je predramil močan potres, ki ga je spremljal grozovit hrup. Tla so se tresla, stene pokale, ostrešja škripala, leseni podi škrtali. S streh so leteli strešniki in dimniki, podirale so se manjše in večje stene. Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika in so v naglici, le v nočnih oblačilih, zapuščali svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotrese.« Pred 26 leti pa je rušilni potres pozno dopoldne stresel Posočje, ko so bili številni pri velikonočni mizi. Ta potres je bil z magnitudo 5,6 tudi najmočnejši v 20. stoletju (z žariščem) na ozemlju Slovenije! Podatki o številu smrtnih žrtev v ljubljanskem potresu
leta 1895 niso enotni. Največkrat se pojavlja številka sedem, nekateri pa poročajo, da so nekateri umrli še med reševanjem ali zaradi poznejših poškodb; po nekaterih virih je bil tako potres usoden celo za več kot 20 ljudi. Kakor koli že, Ljubljana je imela takrat le 32.000 prebivalcev in 1400 stavb, od tega samo šest štirinadstropnih: enak potres bi danes vzel več sto življenj in povzročil za sedem milijard škode, trdijo strokovnjaki. Potres v Posočju sicer ni terjal žrtev, je pa poškodoval več kot 4000 objektov. Najbolj prizadete so bile občine Bovec, Kobarid in Tolmin. V vsaki od njih je bilo poškodovanih več kot 1000 stavb, številne so bile tako uničene, da jih je bilo treba porušiti do tal.
Končne številke še ni
Čeprav mineva že 26 let od te naravne nesreče, se je mnogi spominjajo, kot bi bila včeraj. Vsakič, ko gre težji tovornjak mimo hiše, se tamkajšnji ljudje zdrznejo. Marsikdo se je izselil in zapustil Posočje. Bila so to leta stresa. Potres je na cesto spravil približno 700 ljudi. Od poškodovanih 4055 objektov so jih obnovili 1829, največ je bilo stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih. Takratna vlada je še pred poletjem ustanovila Državno tehnično pisarno za popotresno obnovo, ki pa ji je načrte potem prekrižal potres leta 2004, ki je poškodoval že na novo sanirane objekte. »Izkazalo se je, da hitenje z obnovo ni bil pravi pristop,« je povedal takratni vodja pisarne Stanislav Beguš.
Če kaj, se je izkazalo, da so rušitve starih hiš in novogradnje edina prava protipotresna zaščita. »A kaj ko ni bilo denarja za vse,« je še potožil Beguš.
Popotresna obnova se je končala šele po desetletju, leta 2009. Država je zanjo namenila okroglih 100 milijonov evrov. Tudi obnova po drugem potresu v Posočju, 12. julija leta 2004, je, razen v posameznih primerih, že zaključena. Obnovljenih je bilo 620 objektov. Državno tehnično pisarno, ki je skrbela za obnovo, so dokončno zaprli ob lanski obletnici potresa. Za obnovo po obeh potresih je država na koncu dodelila 170 milijonov evrov. Na ministrstvu za naravne vire in prostor konkretne številke, koliko je bilo škode, še nimajo, saj naj bi bile takratne metodologije neprimerljive z današnjimi.
Pa še to: Alpe se zaradi trka med afriško in evropsko tektonsko ploščo še vedno dvigujejo s hitrostjo do nekaj milimetrov na leto. Ukrepanje za boljšo protipotresno gradnjo je vedno sledilo potresom, a nujno bi bilo treba vnaprej z zakonom določiti ukrepe, da bomo v državi, ki leži na potresnem območju, na pričakovani močnejši sunek bolje pripravljeni. »Dajmo stvar obrniti ... Prehitimo potres. Pripravimo se kvalitetno, imamo izredno bogate izkušnje iz zaključenega projekta prenove Posočja in lahko nadaljujemo,« je pred slabim letom poudaril gradbeni strokovnjak in nekdanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić.Ð
» PREBIVALCE JE V TEMI ZAJELA PRECEJŠNJA PANIKA IN SO V NAGLICI, LE V NOČNIH OBLAČILIH, ZAPUŠČALI SVOJA STANOVANJA IN SE ZBIRALI NA ODPRTEM, KJER SO MOLILI IN V GROZI PREŽIVLJALI ŠTEVILNE POPOTRESE.