Slovenske Novice

Genska banka dreves je vse revnejša

Veliko sadnih dreves smo izkrčili ali pa jih prenehali negovati Predvsem na jablanah se je razširila zelo škodljiva bela omela

- • Z. G.

GRAD Travniški visokodebe­lni sadovnjaki na Goričkem pa tudi drugod po Sloveniji so imeli v preteklost­i za lastnike dve zelo pomembni vlogi. Na sadnih drevesih so

»

S propadanje­m sadnih dreves ne izgubljajo življenjsk­ega prostora samo ptice in druge živali v sadovnjaki­h, ampak tudi človek.

pridelali veliko sadja, pod drevesi pa so lahko naši predniki kosili travo za krmo za živino. Tudi zato to ime – travniški visokodebe­lni sadovnjaki.

V duplih sadnih dreves so svoj življenjsk­i prostor našle ptice, kot sta smrdokavra in veliki skovik, na travniških površinah, pod drevesi, različne vrste rastlin, kot sta gorski narcis in navadna kukavica, ter številne žuželke, kot so čmrlji in čebele samotarke, ki se prehranjuj­ejo na cvetočih rastlinah in gnezdijo v tleh. Po opuščanju pridelave sadja in krme v travniških visokodebe­lnih sadovnjaki­h, predvsem pa po opuščanju kmetovanja na majhnih kmetijah in po uporabi večje mehanizaci­je pri košnji travnikov se je veliko sadnih dreves izkrčilo ali pa se je popolnoma prenehala nega dreves. Posledično se je na veliko jablanah razširila bela omela, ki sadnemu drevju zelo škoduje.

Majhni grmički

»Bela omela je polzajedav­ska rastlina, ki je po drevesih vidna v obliki majhnih zimzelenih grmičkov. Ko enkrat seme bele omele pristane na veji, razvije v steblu drevesa korenine in v njem ostane do konca njegovega življenja. Pri rasti iz drevesa črpa vodo in mineralne snovi, s tem pa zavira njegovo rast. Če se preveč razširi, drevo zaradi izčrpanost­i propade oziroma se posuši. Najpogoste­je lahko belo omelo opazimo na jablanah v travniških visokodebe­lnih sadovnjaki­h in na robinijah, po domače akacijah. Predvsem jablane so zelo dovzetne za belo omelo. Na Goričkem raste še na slivah, lipovcih, brezah, vrbah in rdečem boru. Belo omelo širijo ptice, kot so cararji in brinovke, ki po drevesih iščejo plodove bele omele, majhne bele jagode, in jih še na istem drevesu ali v neposredni soseščini pojedo. Neprebavlj­ena semena na drevesih tudi izločijo. Iz njih se razvije rastlina, se razširi v notranjost drevesa in v nekaj letih se na njih pojavijo zeleni grmički s plodovi. Življenjsk­i krog se zaključi in drevo začne hitreje propadati, kot bi sicer po naravni poti,« pravi Gregor Domanjko, naravovars­tveni svetnik v JZ Krajinski park Goričko.

Trdožive stare sorte

S propadanje­m sadnih dreves pa ne izgubljajo življenjsk­ega prostora samo ptice in druge živali v sadovnjaki­h, ampak tudi človek. Izgubljamo namreč gensko banko različnih sort dreves. Tradiciona­lne ali stare sorte sadnih dreves so veliko manj občutljive za napade žuželk. Ker v primerjavi z intenzivni­mi nizkorasto­čimi jablanami pozneje cvetijo, so manj dovzetne za pozebo in druge pojave, ki čedalje pogosteje spremljajo podnebne spremembe. Tako je izjemno pomembno, da sadna drevesa negujemo in jim redno ter pravočasno odstranjuj­emo belo omelo. »Več o negi sadnih dreves v travniških visokodebe­lnih sadovnjaki­h lahko zainteresi­rani izvedo v petek,

26. aprila 2024, ko bomo v JZ Krajinski park Goričko skupaj s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota na kmetiji Kučan v Peskovcih izvedli praktični prikaz rezi visokodebe­lnih sadnih dreves, s tem pa zaznamoval­i tudi

4. svetovni dan travniških sadovnjako­v,« je še napovedal Domanjko. OSTE BAKAL

CIRKULANE – V poslovno-ekonomski coni Dolane so odprli sodobno urejeno strelišče. Za Klub Halonga iz Cirkulan oziroma njegovo sekcijo za šport in rekreacijo, ki ima kar 50 članov, je to zelo velika pridobitev. V lanskem letu in letošnjem februarju so učencem OŠ Cirkulane-Zavrč predstavil­i strelski šport; navdušilo se je več učencev, ki se redno udeležujej­o treningov in tekmovanj. Sekcija je mladim gasilcem iz Gasilske zveze Markovci, Zavrč, Cirkulane na gasilskem taboru pri Sv. Ani omogočila streljanje z zračnim orožjem. Marca so preizkusil­i tudi polavtomat­ski prenos strelske tarče na želeno oddaljeno mesto do 25 metrov. Pridobitev, ki jo je pozdravil novi društveni strelec, sicer pa nekdanji boksarski šampion Dejan Zavec, zagotavlja večjo varnost na strelišču.

bo prikaz rezi visokodebe­lnih sadnih dreves.

 ?? ??
 ?? FOTOGRAFIJ­E: GREGOR DOMANJKO ?? V sadnih drevesih so svoj življenjsk­i prostor našle ptice, denimo smrdokavra in veliki skovik.
FOTOGRAFIJ­E: GREGOR DOMANJKO V sadnih drevesih so svoj življenjsk­i prostor našle ptice, denimo smrdokavra in veliki skovik.
 ?? ?? Tradiciona­lne oziroma stare sorte sadnih dreves so veliko manj občutljive za raznorazne nadloge.
Tradiciona­lne oziroma stare sorte sadnih dreves so veliko manj občutljive za raznorazne nadloge.
 ?? ??
 ?? ?? Smrdokavra je na Goričkem bolj poznana pod imenom upkaš ali hupkaš po značilnem oglašanju up-up-up.
Smrdokavra je na Goričkem bolj poznana pod imenom upkaš ali hupkaš po značilnem oglašanju up-up-up.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia