Zbiralec na dražbi kupil
Aleš Fidler naletel na figurico pez v originalni embalaži Zavojčka nekoč sila priljubljenih bombonov sta kot nova
ŠENTJUR PRI CELJU • Malo je stvari, ki smo jih proizvedli v nekdanji državi in nekdanji družbeni ureditvi, pa imajo še po desetletjih tržno ceno in zanje obstaja interes. Mednje nedvomno sodijo figurice pez, ki so jih za domači in tuji trg proizvajali tudi v ormoški Tovarni plastičnih in kovinskih izdelkov Jože Kerenčič od leta 1970, pa tudi po propadu Jugoslavije, ko se je tovarna preimenovala v Plastdispenser. Ampak figurice pez, ki izhajajo iz Avstrije, se z napisom Made in Yugoslavia še zdaj prodajajo za nekaj dolarjev – ali nekaj tisoč, o čemer priča tudi lanskoletni dokumentarno-igrani film Pez izobčenec o najznamenitejšem preprodajalcu ter tihotapcu figuric pez, Američanu Stevu Glewu, ki je figurice kupoval v Ljubljani in Ormožu ter jih s hudim dobičkom preprodajal onkraj luže.
Zajček s Hefnerjeve zabave?
Pred nekaj dnevi nas je o veliki najdbi obvestil zbiralec Aleš Fidler iz Šentjurja pri Celju, ki je na dražbi kupil staro figurico pez: »Pred več kot
40 leti je bila narejena v Sloveniji (takratna Jugoslavija). Prav tako so bombone pez naredili v
Sloveniji, izdelovalo jih je podjetje Kolinska, tako da gre za povsem slovenski izdelek,« opozarja zbiralec. Posebnost figurice je, da je v originalni embalaži, v kateri sta tudi dva paketa nekoč sila priljubljenih bombonov: »To, da so bomboni kot novi, ni samoumevno! Videl sem že nekaj originalno zapakiranih figuric pez, ki so bile izdelane drugje, na primer v Avstriji, in so se medtem bomboni že stopili, kar seveda ni v redu za zbiratelja,« poudarja pomembno podrobnost, ki igra vlogo tudi pri ceni. Fidler je tovrstno figurico zajčka s širokimi uhlji že kupil v preteklosti, na fotografiji jo je postavil ob novokupljeno v originalni embalaži: »Enkrat sem na srečanju zbirateljev na Dunaju spoznal človeka, ki je imel ravno takšno figurico s podpisom Hugha Hefnerja, ustanovitelja revije Playboy.« Prav tako med zbiratelji menda kroži legenda, da naj bi Hefnerjeve zajčice na eni od njegovih slovitih zabav povabljencem delile te figurice.
Fidler pravi, da ne ve, ali je tudi njegov novi zajček posredno prišel v njegove roke s kakšne Hefnerjeve razvpite zabave – toda dodaja logičen pomislek: »Zakaj bi nekdo kupil ravno to figurico pez in jo čuval 40 do 50 let, razen če jo je dobil kot darilo od nekoga in mu je veliko pomenila in jo je želel ohraniti nedotaknjeno za spomin na ta dogodek.« Meni, da je po naključju naletel na redkost: »Najverjetneje jo je nekam shranil in ko so dediči brskali po predalih, so pač uporabne stvari dali na ebay.« Ter dodaja, da bo ormoški zajček s širokimi uhlji ostal še naprej zapakiran. Fidler na vprašanje, koliko je figurica vredna, ne postreže s številko: »Takšnim stvarem rečemo, da so neprecenljive, ker jih ni mogoče ovrednotiti.« Odvisno je tudi od cene, ki jo ponudi zainteresiran kupec – in en dober ter resen kupec zadostuje, podobno kot pri nepremičninah, avtih in drugih stvareh, ki jih ljudje (pre)prodamo. »Prava v rednost zapakirane figurice leži v kvalitetni izdelavi
»