V politiki je premalo kmetov
ZAKAJ NAS KMETOV NE MARAJO? KER ZNAMO HITRO UGOTOVITI, KDO LAŽE, KDO KRADE IN KDO NIČ NE DELA! Največkrat sedejo na stolček kmetijskega ministra Nekateri morajo sčasoma opustiti kmečka opravila
AJDA JANOVSKY
LJUBLJANA Če kje, potem bi si v politiki morali želeti čim več zdrave kmečke pameti, pa tudi skromnosti, delavnosti in poštenosti, ki veljajo za kmetove vrline. Pa vendar je bilo med suknjiči in kravatami, ki krojijo naša življenja in življenje naše lepe dežele s svojimi odločitvami, pravih kmetov le za vzorec – vsaj tistih, ki tu pa tam zares odvržejo fina oblačila in vzamejo v roke motiko in lopato.
Eden od politikov, ki jim kmečka opravila niso tuja, je predsednik SDS MO Maribor in kandidat za EU-poslanca Franc Kangler. Na svoji kmetiji vsakodnevno sodeluje pri kmečkih opravilih, kot so hranjenje živine, pridelava krme, oranje, sejanje, spravljanje lesa in drugo. Kot pravi, skozi delo na lastni kmetiji tudi sam doživlja probleme slovenskega podeželja in kmetijstva. »Spoštujem delo na kmetiji, vsak kmet si krvavo zasluži svoj denar, da preživi sebe in svojo družino,« pravi nekdanji mariborski župan, o katerem je med drugim znano, da je delal na kmetiji celo takrat, ko je bil še prvi mož štajerske prestolnice.
Pojedo, kar pridelajo
Zelo ponosen, da je kmet, je Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med letoma 2020 in 2022. Na kmetiji živi od rojstva in namerava, če bo le lahko, tam ostati do konca življenja. Tovrstna opravila seveda dobro obvlada, saj večino hrane, ki jo jedo doma, pridelajo sami. Kmečke korenine in znanje, ki mu je bilo položeno v zibko, je nadgradil z diplomo na fakulteti in akademskim nazivom agrarni ekonomist. »To je skladno z mojo agronomsko žilico, pa tudi v veliko veselje in sprostitev mi je vzeti motiko in iti na njivo,« je povedal. Med drugim je prideloval por in česen, gomoljno zeleno in peteršilj.
Nekdanja prva dama stranke NSi, zdaj evropska poslanka Ljudmila Novak, je zadnja leta veliko v Bruslju, z možem pa še vedno živi na majhni kmetiji v vasici Imenje blizu Moravč.
Tudi ona
»
je povedala, da se vse raje loteva kmečkih opravil. V času, ko mora biti v Bruslju, pri delih na pomoč priskoči širša družina.
Franc Bogovič, nekdanji župan občine Krško in kmetijski minister med letoma 2012 in 2013, danes pa prav tako evroposlanec, se rad posveča družinskemu nasadu jablan, ki rastejo na njegovi kmetiji. Rojen v kmečki družini, je podobno kot Podgoršek želel znanje o kmetijstvu, ki so mu ga predali domači, le še razširiti in nadgraditi s študijem agronomije. Leta 1984 je diplomiral na Višji agronomski šoli na Univerzi v Mariboru, leta 1988 pa je bil med ustanovnimi člani Slovenske kmečke zveze. Ves čas, ko je v Bruslju spremlja tudi dogajanje v Sloveniji in se, kadar meni, da je to potrebno, zavzame za kmete. Tako se je, denimo, oglasil tudi ob odvzemu 24 glav govedi Rudiju Možganu, ki ga je na omrežju X poimenoval organizirana kraja!
Konji in čebele
Po izobrazbi inženirka kmetijstva je Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor med letoma 2014 in 2018. Njena velika ljubezen so konji, ki jih ima na svoji domačiji, med njenim ministrovanjem pa so ji celo očitali, da svojim živalim namenja več pozornosti kot pa ministrovanju. Verjetno najslavnejši slovenski čebelar je evroposlanec Lojze Peterle. Da zadnja leta za čebelarjenje ni več časa in priložnosti, je priznal že pred časom. »S čebelami je kot z ženskami, moraš biti zraven, jaz pa sem v Bruslju,« je dejal. Za čebelarjenje, ki se ga je lotil takoj po končani fakulteti, ga je navdušil dedek. Med najbolj znanimi kmeti in hkrati politiki je tudi Ciril Smrkolj, kmetijski minister med letoma 1997 in 2000, ki še danes ob različnih priložnostih opozarja na položaj kmetov. Eden od pobudnikov slovenske demokratizacije, ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Sindikata kmetov Slovenije zna tudi mahoma razložiti, kaj je vzrok, da je v politiki tako malo kmetov. »Zakaj nas kmetov ne marajo? Zato, ker znamo hitro ugotoviti, kdo laže, kdo krade in kdo nič ne dela!«