Na mladih TV stoji
MIŠA TERČEK
Spletni vplivneži oziroma influencerji, torej osebe, ki imajo na družbenih omrežjih, kot so tiktok, instagram, facebook in X (nekdanji twitter), veliko sledilcev, so nemalokrat s svojimi izjavami problematični, saj od sledilcev pričakujejo všečke, oglede in interakcijo – ne glede na to, ali je ta negativna ali pozitivna. Influencerstvo je zgrajeno na principu provokacije in prepričanja, da nobena reklama ne more biti slaba. To, kar dosežejo tisti, ki imajo (v Sloveniji) na tisoče ali (v tujini) na milijone sledilcev, bi pravzaprav težko imenovali slava, temveč bi bila primernejša beseda zloglasnost. Slednja pa v svojem bitu predstavlja nekaj negativnega. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je oseba, ki je zloglasna, pojasnjena kot nekdo, ki je znan po slabih lastnostih oziroma značilnostih. V primeru influencerstva pravzaprav ni nujno spletni vplivnež slab človek s slabim nameni, temveč je lahko zgolj nepremišljen, nepoučen, nerazgledan, predvsem pa ni strokovnjak na področju, ki ga komentira. Na družbenih omrežjih se je namreč razpaslo predvsem to, da ima lahko vsak mnenje o vsem, z javnostjo pa ga deli povsem suvereno, kot nekdo, ki ima z nečim mnogo izkušenj. Predvsem tiktok je postal leglo tudi političnih provokacij. Kot orodje za širjenje svoje agende ga spretno uporablja predvsem desnica, tako pri nas kot v tujini. Influencerji, ki so (nekateri bolj, drugi manj očitno) podaljšek političnih strank, komentirajo tudi televizijske vsebine, denimo oddaje na TV Slovenija, za katero nenehno ponavljajo, da je javna in da je od vseh, saj vsi plačujemo RTV-prispevek. Prav zaradi tega bi morala po mnenju nekaterih objavljati zgolj vsebine, ki so »primerne« le za večinsko populacijo. To seveda pomeni, da nejavna televizija ne bi mogla več izobraževati in informirati, kar je pravzaprav ena od njenih najpomembnejših vlog, še posebno v poplavi plehkih vsebin na komercialnih televizijah, ki jih vodita zgolj nenasitna želja po gledanosti in prodaji oglasnega prostora.
Ena od tarč, ki se je znašla pod kanoni influencerske desnice na tiktoku, je tudi TV-oddaja Prvič. Gre za izobraževalno dokumentarno serijo, v kateri se raznolika skupina mladih vsak teden pogovarja o spolnosti. Na družbenih omrežjih so nekatere bolj izpostavljene konservativne influencerke v viralnih videih poudarjale, da so takšne oddaje zavržne, saj da se gre nacionalka »LGBT-indoktrinacijo«, ker v oddaji nastopajo ljudje različnih spolnih izrazov, identitet in usmerjenosti. Lonček je h gonji zoper RTV Slovenija in skupino mladih pristavil celo predsednik SDS Janez Janša, ki je na platformi X zapisal: »Roke proč od naših otrok in vnukov, RTV Slovenija. Razumeli?« To kakopak z realnostjo nima nobene povezave. Mladi pač govorijo o svojih izkušnjah in javna televizija je tudi sodeč po besedah kritikov »od vseh« (torej tudi od mladih, na katerih – ne pozabimo – svet stoji).
Projekt Prvič, ki ima poleg oddaje na TV Slovenija tudi podkast na Prvem programu Radia Slovenija, je zdaj dobil tudi svojo avtorsko naslovno pesem, ki jo spremlja videospot. Sodelujoči mladi so se s spotom predstavili tudi v prispevku za glasbeno oddajo 33/45, ki jo lahko spremljamo ob sobotah na nacionalkinem 2. programu. Koga torej mladi motijo in zakaj? In zakaj ne smejo spregovoriti o svojih težavah? Zakaj bi bila javna televizija rezervirana zgolj za upokojence? Namesto da mlade pokroviteljsko kritiziramo in jim jemljemo prostor, jim raje prisluhnimo in morda se od njih celo kaj naučimo. Predvsem pa nam bodo pomagali razumeti čas in prostor, v katerem živimo.
Zakaj mladi ne smejo spregovoriti o svojih težavah? Zakaj bi bila javna televizija rezervirana zgolj za upokojence?