Krivi so lahko hormoni
Z nihanjem razpoloženja se srečujemo vsi, kadar pa je to pretirano ali dolgotrajno in brez pravega razloga, gre lahko za duševno motnjo; razlogi so lahko telesni ali duševni Ljubeči odnosi
Med duševne motnje, za katere je značilno nihanje razpoloženja, spadajo bipolarna motnja, shizofrenija, velika depresivna motnja, motnja hiperaktivnosti pri ADHD in nekatere motnje osebnosti, kot je mejna osebnostna motnja. Če občutimo nihanje razpoloženja, ki je tako izrazito, da nas omejuje v vsakdanjem življenju, je nujno, da obiščemo strokovnjaka.
Pri bipolarni motnji se navadno izmenjujeta obdobji privzdignjenega, evforičnega razpoloženja ter potrtosti, kar se pri nekaterih zgodi nekajkrat na leto, pri drugih pa večkrat na dan. V nekaterih primerih bipolarna motnja celo sočasno povzroča simptome depresije in manije. Obdobja manije so praviloma redkejša in krajša.
Za ljudi z mejno osebnostno motnjo je značilno, da gledajo na svet črno-belo. Čustveno so zelo nestabilni, impulzivni in se nenehno bojijo, da bodo zapuščeni. Njihova samopodoba, pa tudi vrednote, se spreminjajo glede na okoliščine. Kot partnerji so lahko prvi hip do konca zaljubljeni, nato pa, zaradi enega samega dejanja, postanejo izrazito sovražni. Čustva s težavo nadzirajo. Spremenljivo razpoloženje je eden od simptomov depresije. O tej govorimo, kadar se spremenijo naše doživljanje, čustvovanje in vedenje, in ne, ko smo zgolj nekaj časa žalostni. Zanjo sta značilni nizka samozavest in izguba zanimanja za stvari, ki smo jih sicer radi počeli. Simptomi so še pretirana zaspanost, povečan tek, občutek težkih rok in nog ter občutljivost za zavrnitve.
Menjava letnega časa
Pri ženskah je za nihanje razpoloženja lahko kriv menstrualni ciklus. Simptome predmenstrualnega sindroma (PMS) ima kar 75 odstotkov žensk v rodni dobi, od 2 do 10 odstotkov jih doživlja zelo intenzivno. V obdobju pred menstruacijo postanejo pretirano razdražljive, žalostne in tesnobne. Težava izzveni s prihodom menstruacije. Nihanje razpoloženja je značilno tudi za menopavzo, ko se raven hormona estrogena spremeni.
Spreminjanje ravni reproduktivnih hormonov estrogena in progesterona lahko povzroči spremembe razpoloženja med nosečnostjo, zlasti v prvem trimesečju. Po porodu ženske pogosto doživijo t. i. baby blues, razburjenost in zaskrbljenost, tudi depresijo. Če se simptomi okrepijo in vztrajajo, govorimo o poporodni depresiji. Nihanje razpoloženja lahko povzroči tudi menjava letnega časa. Za sezonske motnje razpoloženja so značilni pomanjkanje energije, tesnobnost in pretirana čustvena občutljivost. Ta atipična depresivna motnja se večinoma zgodi v hladnem delu leta, ko se otopli, pa izgine; pri nekaterih pa se lahko pojavi pozno spomladi in poleti.
Nihanje razpoloženja je lahko rezultat fizičnega stanja, na primer bolezni ščitnice, povzroča ga tudi jemanje nekaterih zdravil, povezano je lahko z neravnovesjem v ravni kortizola. Ta hormon namreč sproža evforijo, vendar lahko dolgotrajna izpostavljenost možganov visoki koncentraciji povzroči pojav drugih psiholoških simptomov, kot so razdražljivost, čustvena labilnost in depresija.
Ne glede na to, ali je nihanje razpoloženja rezultat duševnih procesov ali delovanja hormonov, so dobri pomočniki pri odpravljanju redna vadba, dovolj spanja in zdrava prehrana pa tudi vzdrževanje ljubečih in pristnih odnosov z bližnjimi.
Spremembe povzroča tudi jemanje nekaterih zdravil.