Netflix in knjige Na eks
V zadnjih letih je veliko govora (in tudi statistik) o tem, kako je internet pokopal (ali vsaj prehitel) številne močne industrije. Med njegovimi žrtvami so bile tako glasbena industrija oziroma prodaja fizičnih zvočnih artiklov, pa filmska industrija oziroma kinematografi, klasična televizija, klasični tiskani mediji in ne nazadnje tudi založniška panoga oziroma prodaja fizičnih knjig. Ker številke ne lažejo, smo se vedno pogovarjali o ogrožanju, reševanju, nikoli pa resnično o spodbujanju in dodatnih pozitivnih učinkih. Kaj se zgodi, ko se svet ustavi, smo lahko videli pred kratkim – v času zaprtja javnega življenja zaradi ukrepov ob epidemiji novega koronavirusa. Državljanke in državljani smo se takrat, zaprti med štiri stene, obrnili na tisto, kar nam ponuja okno v svet – in to so danes pametni telefoni, računalniške tablice in druge mobilne naprave, povezane s spletom oziroma mobilnimi aplikacijami, platformami za predvajanje glasbe, filmov in TV-serij, in družbenimi omrežji.
V času koronakrize so dodatno trpele tudi druge industrije, povezane z druženjem, denimo koncerti in drugi javni kulturni dogodki, gledališča in tako dalje. Kultura je hirala in se skoraj v celoti preselila na splet, ki jo je na neki način reševal, saj so različne panoge našle (oziroma bile v to prisiljene) nove vzvode, kako priti do občinstva in zaslužka (preživetja). Marsikatero industrijo je koronska izkušnja popolnoma spremenila, kasneje, ko se je svet ponovno odprl, pa s(m)o se spremenili tudi uporabniki. Zaradi zaprtja smo začeli ponovno ceniti določene kakovosti, ki nam jih prinašajo žive izkušnje – interneta in sodobnih tehnologij sicer nismo zavrgli, temveč smo prišli do sklepa, da jih lahko uporabljamo kot podaljšek in pripomoček za krajšanje poti in enostavnejše življenje.
Da se trendi hitro spreminjajo, se je pokazalo tudi na letošnjem bolonjskem knjižnem sejmu, ki velja za kazalnika globalnega stanja založniške industrije in se razprostira ne nekaj tisoč kvadratnih metrih. Po lockdownu se fizične knjige očitno vračajo, založništvo si je opomoglo. Predstavnik ene vodilnih spletnih revij za svetovno knjižno industrijo Publishing Perspectives Porter Anderson pa je pred kratkim v intervjuju dejal, da Netflix, največja spletna platforma za videovsebine, ki ima po svetu več kot 260 milijonov naročnikov, kar po nekaterih ocenah pomeni več kot milijardo gledalk in gledalcev (s tem je najbolj gledan TV-program na svetu), ne ogroža knjig ali branja, prej nasprotno. Razlog vidi v tem, ker se pretočni velikan rad ozira po literaturi različnih narodov, od koder črpa snovi za denimo serije, ki jih izda v različnih jezikih, s katerimi razpolaga, kar nato gleda ves svet naenkrat. Poudaril je, da je (posledično) po svetu opaziti povečanje zanimanja za vizualne literature, kot so stripi. »Kar ugotavljamo, je, da nekateri ljudje gledajo Netflixove serije, postanejo od njih odvisni in se začnejo spraševati, kaj še obstaja v določeni državi. Mogoče imam rad znanstveno fantastiko s Kitajske in nisem vedel za to, dokler nisem videl The Three-Body Problem?« Netflix tako ne kupuje le vsebin iz določenih kultur in jih nato predvaja, istočasno tudi širi glas. Po Andersonovih besedah se je to izkazalo kot zelo pozitivno za literaturo: »Če smo mislili, da nam Netflix odnaša bralce, jih v resnici prinaša.« Podobno je z umetno inteligenco. Nekdo je pred kratkim pripomnil, da jo mediji prevelikokrat kritiziramo in negativno analiziramo, čeprav ima slednja tudi mnoge prednosti. Zagotovo. Naj zato končam z mislijo Dana Podjeda, profesorja filozofske fakultete, ki je dejal, da bo umetna inteligenca človeku odvzela nekatere poklice, tisti najbolj človeški in humani pa bodo postali še pomembnejši.
Netflix ne ogroža knjig ali branja, prej nasprotno, saj se zaradi njegovih TV-serij povečuje zanimanje za izvirno literaturo.