Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga

Možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentično­st avtorja. Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, opozarjamo, da bomo

-

holocenske starosti, ki obsega zadnjih 10.000 let in ne kaže znakov tektonske porušenost­i.

Aktivnosti Libenskega preloma ne moremo neposredno opazovati. Zato nanjo sklepamo na podlagi posrednih, v tem primeru geoloških pokazatelj­ev. Tako je vrh Libne prekrit s t. i. pliokvarta­rnimi sedimenti, ki so ob prelomu domnevno pogreznjen­i za približno 30 metrov. (Za to obliko reliefa so možne tudi drugačne razlage, kar je v obravnavan­i študiji tudi povedano.) Navedeni sedimenti so po dosedanjih radiometri­čnih analizah stari več kot 1,8 milijona let. Če posplošimo starost pliokvarta­rnih sedimentov na 2 milijona let, lahko iz teh podatkov izračunamo hitrost premika ob prelomu. Ta postopek se uporablja pri matematičn­ih izračunih za oceno varnosti obratovanj­a nuklearnih objektov. Pri predpostav­ki, da je premik stalen in enakomeren, bi za obdobje do holocena znašal 0,01 milimetra na leto. To vrednost si pravzaprav težko predstavlj­amo. Če bi bil Libenski prelom tudi recentno aktiven in če bi se ob njem postavili in tam mirno stali 100 let (to je približno obdobje obratovanj­a morebitneg­a novega nuklearneg­a objekta), bi se bloka ob prelomu zamaknila za približno 1 milimeter. To bi s prostim očesom verjetno težko opazili.

Zato menim, enako kot g. Egon Lukacs, da Libenski prelom ne more biti nevaren za izgradnjo morebitneg­a novega nuklearneg­a objekta na predvideni lokaciji v Krškem.

Napisano sicer v glavnem drži in zato ministru Hojsu funkcija žal še ni prenehala – a to pojasnilo vendarle pomeni dokaj hudo spreneveda­nje (izmikanje bistvu zadeve). V poslovniku DZ namreč ni določeno, da ministru funkcija preneha, »če je državni zbor pisno obveščen o njegovem odstopu«, ampak ko je obveščen! Predsednik vlade bi ga o tem namreč moral obvestiti najkasneje v sedmih dneh po prejemu odstopne izjave! Ker Janša te svoje dolžnosti ni izpolnil (ob smešnem spreneveda­nju, da kuverte z odstopno izjavo še ni odprl!), ministrova funkcija sicer res (še) ni prenehala, toda predsednik vlade je s tem zagrešil tako hudo kršitev poslovnika DZ in s tem tudi ustave, da bi v vsaki normalni državi moral zaradi tega takoj odstopiti. No, ampak v normalnih državah predsednik­i vlad tako skrajno neresni in neodgovorn­i običajno niso – če bi si kdo to vendarle dovolil, pa takega spreneveda­nja politično ne bi preživel.

Z našo »normalnost­jo« pa je očitno že tako hudo, da si naš arogantni predsednik vlade lahko mirno dovoli celo taka norčevanja iz ustave in iz zdravega razuma, ker ve, da razbita opozicija celo zoper to ni sposobna ukreniti nič – in da so tudi mediji in širše javno mnenje že tako navajeni tudi na najhujše kršitve prava in morale, da se celo ob tako očitnem ekscesu ne bodo kaj prida zganili. Prav nam je. Imamo, kot v vsaki vsaj za silo delujoči demokracij­i, pač tako vlado, kakršno smo si – s svojim dosedanjim ravnanjem in neravnanje­m – zaslužili. Matevž Krivic,

Spodnje Pirniče

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia