Veter in sonce ali tabletke uranovega dioksida

Delo, 5. septembra

V Sobotni prilogi Dela je bil 5. septembra objavljen članek Katje Huš, v katerem avtorica podaja svoje mnenje o dolgoročni energetski oskrbi republike Slovenije s poudarkom na nuklearni energiji. Dne 3. oktobra je g. Egon Lukacs v PP29 objavil odziv na omenjeni članek in razložil širši okvir geološke študije izvedljivosti morebitnega novega nuklearnega objekta v Krškem.

Avtorica originalnega članka K. H. omenja »aktivni« (Libenski) prelom v bližini obstoječe nuklearne elektrarne (NEK1) in morebitne nove (NEK2), zaradi katerega naj bi predvidena lokacija ne bi bila primerna za izgradnjo novega nuklearnega objekta. Pri navedeni študiji sem tudi sam sodeloval, zato menim, da lahko dodam nekaj novih pojasnil o tem prelomu.

Kot prvo, v geološki študiji iz leta 2013 ni bil uporabljen termin aktivni prelom (angl. active fault), temveč »zmožni prelom«, angleško capable fault, kar bi bilo najbolj smiselno prevesti kot prelom, ob katerem se lahko zgodi premik. Slednji termin je v skladu z navodili Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA) in se uporablja pri oceni varnega obratovanja nuklearnih objektov s stališča tektonske zgradbe ozemlja. Po teh navodilih je zmožen ali zmogljiv tisti prelom, ob katerem so ugotovljeni premiki v zadnjem geološkem obdobju, torej kvartarju, ki obsega zadnje dva do tri milijone let in ob katerem se dogajajo pripovršinski ali površinski premiki. Pri tem pridejo v poštev tisti prelomi, ki se nahajajo v polmeru petih kilometrov od nuklearnega objekta.

Pa si oglejmo, kako je z »aktivnostjo« samega Libenskega preloma, če upoštevamo navodila IAEA. Navedeni prelom je le eden od številnih v Krški kotlini, kot tudi v mnogo širši regiji, ob katerem se je v geološki preteklosti zgodil premik. Prelom poteka v smeri SZ–JV severno od Krškega (Vidma) in poševno seka hrib Libno. Na površju se odraža kot nekaj metrov široka zdrobljena cona v miocenskih plasteh in je 1 do 2 kilometra oddaljen od obstoječe nuklearne elektrarne Krško. V zdrobljeni coni so ponekod vidne posamezne tektonske drse, kar kaže na tektonske premike. Dodatni morebitni pokazatelj premika je oblika Libne, katere severovzhodni del je nekoliko nižji od jugozahodnega, kar je domnevno posledica vertikalnega premika. Proti jugovzhodu je na območju Vrbine zdrobljena cona preloma prekrita s savskim prodom mlajše kvartarne, točneje

KMarijan Poljak, dipl. ing. geol., Zgornje Gorence