Sporočilo neodprte kuverte

Delo, 26. septembra

Se zelo strinjam z mnenjem Dušana Puha st. (objavljenim v PP29 3. oktobra), da je bila neodstavitev ministra Hojsa »posmehovanje zdravi pameti državljanov« – obžalujem le, da je kritiko tega posmehovanja usmeril samo v (še vedno ministra) Hojsa, namesto predvsem v (še vedno predsednika vlade) Janšo in v (še vedno razbito in akcije nesposobno) opozicijo.

Da je minister Hojs pristal na to, za državljane in za pravno državo skrajno žaljivo sprenevedanje, seveda pove marsikaj o njegovi (ne)vrednosti za zaupanje državljanov, toda po veljavni pravni ureditvi ustave in njenih izvedbenih predpisov v pravnem pogledu njegova ministrska funkcija res še ni prenehala, čeprav moralno in politično ni več upravičen, da bi jo še naprej opravljal. Res je sicer, kot pravi g. Puh, da »noben podzakonski akt ne more razvrednotiti ustave in na njeni osnovi sprejetih zakonov«, le to ne drži, kakor poleg njega mislijo še mnogi drugi, da je poslovnik parlamenta podzakonski akt. Ne, izdan je neposredno na podlagi ustave in ima (na področju svojega ustavnega delokroga) celo višjo pravno veljavo kot zakoni, zato je to, kar v njem piše (do morebitne razveljavitve), pravno zavezujoče.

Žal je pri tem vprašanju neko dodatno nejasnost povzročila še parlamentarna pravna služba, ki je o tem državljanu Milošu Šoncu na njegovo vprašanje izdala naslednje, delno zavajajoče pojasnilo: »Na podlagi 261. člena Poslovnika DZ pride do prenehanja funkcije ministra, če je državni zbor pisno obveščen o njegovem odstopu. Državni zbor ni bil obveščen o odstopu ministra za notranje zadeve, zato mu funkcija v skladu z Ustavo in Poslovnikom DZ ni prenehala.«

V