Pametni telefon poleti v koš za smeti

Delo, 3. oktobra

V Sobotni prilogi je bil 3. oktobra 2020 objavljen članek novinarke Vesne Milek z naslovom Pametni telefon poleti v koš za smeti, v katerem je izpostavila dokumentarec Jeffa Orlowskega The Social Dilemma o škodljivosti družabnih omrežij, kot so facebook, google in youtube. Zelo pohvalno je, da nas novinarka informira o kritičnih mnenjih posameznikov, ki so bili nekdaj zaposleni na vodilnih položajih v informacijskih družbah.

Sicer že dolgo poznamo številne negativne posledice teh omrežij in tehnološko-informacijskih platform nasploh. Med temi velja izpostaviti pojav, ki so ga teoretiki frankfurtske šole označili kot »depolitizacijo politike« oziroma kot »politiko kot življenjski stil« – bolj ko so posamezniki individualistično aktivni na tehnoloških omrežjih, manj so se pripravljeni ukvarjati z javnimi zadevami oziroma s politiko, posledično pa prihaja do njihove »samopacifirajoče ubogljivosti«, nekritičnega sprejemanja obstoječega stanja, ki bi ga lahko označili kot vladavino korporacij. David Golumbia podobno ugotavlja, da kulturna logika »komputacije« reproducira obstoječa razmerja moči. Proučevalec družbenih vplivov informacijske tehnologije Jevgenij Morozov tudi izpostavlja, da ta tehnologija ekonomizira način razmišljanja uporabnikov v smislu uveljavljanja instrumentalne racionalnosti, s tem pa utrjuje dominacijo izrazito škodljivega neoliberalnega družbenoekonomskega sistema. Filozof Umberto Galimberti poudarja, da tehnologija onemogoča iskanje smisla, saj ne stremi za nekim ciljem, ne odrešuje, ne osvobaja in ne razkriva resnice, temveč zgolj funkcionira.

Poleg tega smo že nekaj časa seznanjeni s tem, da voditelji informacijskih družb svojim otrokom ne dovolijo uporabe izdelkov teh družb, ker vedo, da se lahko intelektualne sposobnosti razvijajo zgolj ob branju (fizičnih) knjig in igranju v naravi – seveda tudi za svoje potomstvo želijo, da bi (p)ostalo elita, medtem ko vsem ostalim kot plebsu vsiljujejo svoje »izjemne« izdelke. Ne nazadnje postaja očitno, da na primer facebook uporabnike ultrasubtilno v smislu vidnosti spodbuja k najbolj brutalno deviantnim dejanjem (umori, samomori, pedofilija, mučenje živali, celo kanibalizem), ki so nato objavljena na tem omrežju.

Glede na to, da je izjemna škodljivost družabnih omrežij več kot očitna in da to kar kliče po odločnem ravnanju v smeri njihovega zavračanja, pa Vesna Milek (ne prvič) razočara in ubere izrazito defetističen pristop. Poudari, da zaradi različnih psiholoških stanj in narcisoidnosti nismo sposobni opuščati teh platform in pametnih telefonov. Med drugim naj bi prek družabnih omrežij zbirali podpise pod različnimi peticijami ter organizirali proteste in revolucije. Vendar pozablja, da kratkoročno družabna omrežja sicer zares lahko mobilizirajo nekaj deset tisoč aktivistov, da pa srednjeročno in dolgoročno zaradi procesa depolitizacije, ki ga neizogibno uveljavljajo, izginja možnost mobiliziranja večjega dela mlajših generacij. Poleg tega so »revolucije«, sprožene prek družabnih omrežij, problematične. Povedno je, da »arabska pomlad«, ki se pogosto navaja kot tovrstna revolucija, ni prinesla izboljšanja, temveč utrditev avtokratske vladavine v Egiptu ter vojno in razdejanje v Siriji in Libiji.

Velja poudariti, da zares ni mogoče pričakovati izhoda iz obstoječega katastrofalnega in ponižujočega stanja, če celo posamezniki, ki bi morali biti avantgarda drugačnega, zdravega načina razmišljanja, niso sposobni ponuditi in celo zahtevati drugačne paradigme. Verjetno se vsi strinjamo, da bi morali svojo usodo spet vzeti v lastne roke, ne pa biti zgolj lupine, s katerimi vplivni akterji manipulirajo po mili volji. dr. Primož Šterbenc, Stanežiče

DMatjaž Zwitter, Ljubljana