Knji­ga v bo­ju pro­ti epi­de­mi­ji

Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga - - Prednja Stran - Tekst Ali Žer­din Fo­to Blaž Samec

Hkra­ti z uga­ša­njem fi­zič­nih pro­sto­rov, v ka­te­rih te­če jav­no ži­vlje­nje, se je pre­bu­dil jav­ni pro­stor po­li­tič­nih raz­prav o pri­ho­dno­sti dr­ža­ve. Del obu­je­nih po­li­tič­nih raz­prav ima ope­ra­tiv­ne am­bi­ci­je – Ko­a­li­ci­ja ustav­ne­ga lo­ka, pod ka­te­ro je pod­pi­san eko­no­mist Jo­že P. Da­mi­jan, se pri­pra­vlja na gla­so­va­nje o kon­struk­tiv­ni ne­za­u­pni­ci in iz­ra­ču­na­va, ko­li­ko gla­sov manj­ka, da bi bil pro­jekt obram­be ustav­nih vre­dnot uspe­šen. Za­ve­zni­štvo za de­mo­kra­tič­no in pra­vič­no Slo­ve­ni­jo – pr­vi obraz za­ve­zni­štva je nek­da­nji mi­ni­ster za zdra­vstvo dr. Du­šan Ke­ber – ob obram­bi ustav­ne­ga okvi­ra po­zi­va k dru­gač­ne­mu ra­zu­me­va­nju ustav­nih vre­dnot. V ospred­je po­sta­vlja vpra­ša­nje de­lu­jo­če so­ci­al­ne dr­ža­ve, zla­sti de­lu­jo­če­ga jav­ne­ga zdra­vstva. Ak­cij­ski na­črt za viš­jo rast pro­duk­tiv­no­sti – pr­vi pod­pi­snik na­čr­ta je nek­da­nji fi­nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor – iz­ho­di­šče za po­li­tič­no raz­pra­vo in ukre­pa­nje vi­di v spre­mem­bi raz­mer­ja med ak­tiv­no in upo­ko­je­no po­pu­la­ci­jo: na­me­sto kr­če­nja so­ci­al­nih pra­vic pre­dla­ga spre­je­tje ukre­pov, ki bi vo­di­li v viš­jo pro­duk­tiv­nost. Ko­le­sar­sko gi­ba­nje ni obli­ko­va­lo eno­znač­ne­ga po­li­tič­ne­ga pro­gra­ma, v ospred­je pa po­sta­vlja vpra­ša­nja člo­ve­ko­vih pra­vic, skr­bi za oko­lje in uva­ja­nja ele­men­tov ne­po­sre­dne de­mo­kra­ci­je. Ter, se­ve­da, rde­ča nit ko­le­sar­ske­ga gi­ba­nja je usta­vi­tev po­li­tič­nih am­bi­cij Ja­ne­za Jan­še.

Go­sto­ta po­li­tič­nih po­bud in raz­mi­sle­kov v pro­sto­ru je vi­so­ka, vpra­ša­nje pa je, ko­li­kšen del vi­zij se lah­ko spre­me­ni v po­li­tič­no de­lo­va­nje. To vpra­ša­nje je ključ­no, kaj­ti dr­ža­vo v tem tre­nut­ku vo­di ko­a­li­ci­ja z ze­lo ohla­pno in krat­ko ko­a­li­cij­sko po­god­bo, hkra­ti pa SDS kot go­nil­na si­la vla­da­jo­če ko­a­li­ci­je ka­že ne­iz­mer­no vi­tal­nost pri iz­va­ja­nju iz­pi­sa­ne­ga in ne­iz­pi­sa­ne­ga po­li­tič­ne­ga pro­gra­ma. Bolj na­tanč­no: če v ro­ke vza­me­mo ve­ljav­no ko­a­li­cij­sko po­god­bo in v njej išče­mo ele­men­te po­li­tič­ne­ga pro­gra­ma, te­ga ne bo­mo na­šli. Ko­a­li­cij­ska po­god­ba nam, de­ni­mo, oblju­blja de­bi­ro­kra­ti­za­ci­jo. Ven­dar je v vsak­da­njem po­li­tič­nem ži­vlje­nju ta sim­pa­tič­ni po­jem pre­ve­den v po­li­tič­no de­lo­va­nje, ka­te­re­ga cilj je bo­di­si de­mon­ta­ža nuj­no po­treb­nih dr­žav­nih in­sti­tu­cij, de­ni­mo po­memb­nih re­gu­la­tor­jev, bo­di­si spre­mem­ba bolj ali manj ne­od­vi­snih in­sti­tu­cij v ope­ra­tiv­ne vzvo­de po­li­tič­ne obla­sti in druž­be­ne mo­či.

Je čas epi­de­mi­je pri­me­ren za na­če­nja­nje po­li­tič­nih vpra­šanj? Če bi ži­ve­li v ide­al­nem sve­tu, sve­tu brez no­tra­njih pro­ti­slo­vij, bi lah­ko re­kli, da bi mo­ral bi­ti čas epi­de­mi­je, čas so­o­ča­nja z zdra­vstve­no kri­zo, na­me­njen ene­mu sa­me­mu ci­lju: usta­vi­tvi vi­ru­sa. Svet pa je, se­ve­da, pro­ti­slo­ven. Ne naj­bolj bi­stra tr­di­tev, da je kri­za pri­lo­žnost, go­vo­ri o tem, da bi kri­ze iz­ra­bi­li za pre­u­re­ja­nje druž­be­nih od­no­sov, ta ne­na­po­ve­da­na pre­u­re­ja­nja pa na vo­li­tvah ni­so do­bi­la le­gi­ti­mno­sti.

Ilu­stri­raj­mo: pre­u­re­di­tev tr­ga s knji­ga­mi je ta vla­da pred­sta­vi­la kot ukrep za za­je­zi­tev epi­de­mi­je. Ker se­da­nja vla­da­jo­ča ko­a­li­ci­ja za­je­zi­tvi epi­de­mi­je na­me­nja le manj­ši del svo­jih sil, glav­ni­no pa tro­ši za ne­na­po­ve­da­no pre­u­re­ja­nje druž­be in dr­ža­ve, to po­če­tje, če se z njim ne stri­nja­mo, zah­te­va po­li­tič­ni od­go­vor.

Če je go­sto­ta po­li­tič­nih po­bud v ci­vil­no­druž­be­nem jav­nem pro­sto­ru vi­so­ka, po­bu­de pa so do­volj ja­sno pred­sta­vlje­ne, je ve­čja ne­znan­ka in­sti­tu­ci­o­nal­ni po­li­tič­ni pro­stor. Vla­da­jo­čo ko­a­li­ci­jo se­sta­vlja po­ten­tna do­mi­nan­tna stran­ka, SDS, ve­či­no pa ji za­go­ta­vlja­jo pre­stra­še­ne ko­a­li­cij­ske stran­ke, ki ne­go­to­vo pre­ra­ču­na­va­jo, ali bo­do še kdaj uvr­šče­ne v dr­žav­ni zbor. Mi­ni­stri iz vrst SDS kar do­bro ve­do, kaj poč­ne­jo. Mi­ni­stri iz strank, ki ko­a­li­ci­ji za­go­ta­vlja­jo ve­či­no, pre­ble­di­jo, če se­di­jo v druž­bi Ja­ne­za Jan­še. Bolj kot na po­li­tič­ne oseb­no­sti spo­mi­nja­jo na ne­su­ve­re­ne oseb­ke. Bolj kot na pol­no­krv­ne mi­ni­stre spo­mi­nja­jo na pre­pla­še­ne mi­ni­stran­te.

A tu­di opo­zi­cij­ske stran­ke ne ka­že­jo za­do­stne­ga po­li­tič­ne­ga ža­ra, sa­mo­za­ve­sti. Ja­nez Jan­ša ve, kaj ho­če. Za po­tre­be po­li­tič­ne­ga mar­ke­tin­ga je ta pro­jekt pred ča­som po­i­me­no­val dru­ga re­pu­bli­ka. Se vse stran­ke, ki so­de­lu­je­jo v vla­dni ko­a­li­ci­ji, stri­nja­jo, da bo­do mi­ni­stri­ra­le pri pre­ho­du v dru­go re­pu­bli­ko? In obra­tno: opo­zi­cij­ski kon­glo­me­rat se­sta­vlja­ta dve stran­ki, ki sta že da­li pred­se­dni­co oz. pred­se­dni­ka vla­de, tre­tja pred­se­dni­ca opo­zi­cij­ske stran­ke se v jav­no­sti pred­sta­vlja kot pri­ho­dnja pred­se­dni­ca vla­de, če­tr­ti vod­ja opo­zi­cij­ske stran­ke pa bo mo­ral na­re­di­ti ve­lik sve­tov­no-na­zor­ski pre­o­brat, da bo po­li­ti­ko ra­zu­mel tu­di v kon­te­kstu obla­stno-po­li­tič­ne­ga de­lo­va­nja. Če ima se­da­nja opo­zi­ci­ja ka­kr­šne­ko­li obla­stne am­bi­ci­je, Alen­ka Bra­tu­šek in Marjan Ša­rec na dru­ge čle­ne hi­po­te­tič­ne ko­a­li­ci­je ne sme­ta gle­da­ti zvi­ška, ker sta ne­koč že opra­vlja­la naj­viš­jo vla­dno funk­ci­jo. Lu­ka Me­sec pa mo­ra ra­zu­me­ti, da ga, če vo­de­nje vla­de pre­vza­me no­va ko­a­li­ci­ja, mor­da ča­ka funk­ci­ja no­tra­nje­ga mi­ni­stra.

Uto­pi­ja? Ne­koč zdav­naj, še v prej­šnji dr­ža­vi in prej­šnjem re­ži­mu, v ča­su gro­ze­če mi­tin­ga­ške re­vo­lu­ci­je Slo­bo­da­na Mi­lo­še­vića, je Sla­voj Ži­žek ne­kje re­kel, da bi ga naj­bolj za­ni­ma­la funk­ci­ja po­li­cij­ske­ga mi­ni­stra.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia

© PressReader. All rights reserved.