Kaj je bilo in je še v igri

Ameriške predsedniške volitve so bile ta teden z velikim razlogom v središču zanimanja vsega sveta. Šlo je za spopad dveh svetov, dveh konceptov. Joe Biden je proti Donaldu Trumpu prevzel pobudo rešitelja ameriške demokracije, novega upanja za obnovitev evropsko-ameriškega zavezništva, nove iniciative za svetovno ekologijo itn. Mogoče je, da je svet stavil nanj preveliko upanje, kajti Biden ni Bernie Sanders in svetovni kapital je prvemu naklonjen najmanj toliko, kot ni (bil) naklonjen drugemu. Neenakost v možnostih v ZDA in v svetu z njim kot alternativo nikoli ni bila nagovorjena na enak način, kot bi bila s Sandersom.

Onkraj dvoma pa je, da je (bi bila) Bidnova zmaga v najboljšem interesu EU, in posledično lahko rečemo, da tudi Slovenije. Najprej zaradi čisto direktnega Trumpovega napada na EU kot tako. Imel jo je za napačno politično unijo in takoj je začel zabijati klin med zahodne države Evrope in višegrajsko skupino. Napovedal in začel je udejanjati nove carine in obdavčitve.

Trump je že zelo zgodaj po izvolitvi leta 2016 izrazil tudi skepso in nasprotovanje dotedanjemu načinu transatlantskega vojaškega zavezništva. Tu je spet višegrajske članice EU skušal ločiti in jih pridobiti za ZDA proti EU. Ne nazadnje je premočno vzpodbujal Nigela Faragea in Borisa Johnsona pri brexitu.

Največja razlika med Bidnom in Trumpom – to pa zadeva ves demokratični svet – je v praktičnem pojmovanju vladavine prava, zakona, družbene tolerance in vzgoje k miru in medsebojnemu spoštovanju. V sredo – torej še med zgodnjim preštevanjem glasov – je Trump najprej že razglasil zmago, nato pa kaj kmalu napovedal serijo tožb in pritožb na vrhovno sodišče, češ da komisije prirejajo rezultate. Biden je za nasprotje od tega povedal tole: »Za tiste, ki niso volili zame, bom delal enako močno kot za svoje volivce. Zdaj pa moramo prešteti vsak glas. Nihče nam ne bo vzel naše demokracije. Ne zdaj ne kadar koli.« Medtem je Trump na ulice pognal svoje protestnike. S tem je sporočil, da vladavina zakona in pravil zanj ne obstaja, če od tega sam nima koristi.

S tako držo je navdihoval mnogo svetovnih politikov, med drugimi navdihuje tudi predsednika slovenske vlade Janeza Janšo. Ta mu je že v sredo čestital za zmago in nov mandat ameriškega predsednika. To je tudi v evropskem tisku pritegnilo precejšnjo pozornost.

Slovenija se je, tudi prek trumpizma, po Janši uvrstila med t. i. višegrajske države, ki imajo v očeh EU težave s pojmovanjem vladavine prava. Ideološki mehanizmi, s katerimi pritrjujejo Trumpu, tovrstnemu populizmu in neokonservativizmu, so povsod enaki: ksenofobija, relativiziranje vladavine prava, uniformiranje in podreditev medijev, napad na civilno družbo in neodvisne institucije, brisanje med vejami oblasti. Paradne teme spopada so istospolni pari, istospolne poroke, vloga tradicionalne družine in splav. Na drugi strani so skrite teme privatizacije javne sfere vseh vrst: od zdravstva do šolstva, od zaporov do infrastrukture, okoriščanje z velikimi javnimi naročili, podeljevanje velikih koncesij in odklanjanje socialnega dialoga za delavce.

Dramatična poulična dogajanja, ki spremljajo ameriške volitve in jih vzpodbuja Trump osebno, kažejo na to, kako avtokratske osebnosti skušajo populizem uporabljati kot nekaj enakovrednega vladavini prava in pravilnemu procesnemu delovanju države. Kar se je v četrtek dogajalo na ljubljanskih ulicah, ko so izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, tudi daje predokus ozračja, ki izvira v notranji konfliktnosti oblasti na podoben način kot v Trumpovih ZDA.

V dolgem in napetem fotofinišu pri štetju glasov v ZDA smo lahko videli dva pristopa. Eden je sledil Trumpovemu nestrpnemu poseganju v proces in zahtevi, da se štetje ustavi, ker da so bile volitve prirejene. Drugi, kot smo zasledili tudi v redkih izjavah evropskih politikov, je, da je treba zaupati v čvrstost formalnega volilnega sistema, ki mora zagotoviti, da bi bil preštet vsak oddan glas in da bo končni rezultat ultimativno treba brezpogojno spoštovati.

Boj za legitimnost rezultatov, ki poteka v ZDA, je medetapno postal osrednji demokratični boj. To je boj za pravilno delovanje države, za dosledno zagotovitev ustavnosti, torej za temeljna sporočila in norme demokracije. Prav takšna so pričakovanja ameriške in svetovne, predvsem pa tudi evropske demokratične javnosti in prav takšno je in bi moralo biti tudi sporočilo za Slovenijo. Slovenski premier bi torej moral čestitati doslednosti tega procesa, namesto da je čestital »zmagovalcu« Trumpu v času, ko je bila zmaga še in samo njuna želja.