Delo (Slovenia) - Sobotna Priloga

Moj odnos z Janšo je že štirinajst let

- Tekst Manja Pušnik Foto Jože Suhadolnik

Brez dlake na jeziku govori o odnosu s premierom z Janezom Janšo, slabi komunikaci­ji vlade med epidemijo in nepripravl­jenosti vladne ekipe na drugi val epidemije. Pri tem ponuja številne rešitve – od tega, kako zagotoviti pomanjkanj­e zdravstven­ega kadra, do tega, kam namestiti bolnike s covidom-19. Ob postavljen­em prvem vprašanju začudeno vpraša: »Ali ne bova govorila o Ljubljani?« A Ljubljana ni le največja slovenska občina s skoraj 300 tisoč prebivalci, je tudi glavno mesto in sedež vseh pomembnih inštitucij v državi. Je mesto, kjer se prepletata občinska in državna politika.

Slovenija se spopada z drugim, veliko hujšim valom epidemije novega koronaviru­sa. In glede na številke o okuženih in hospitaliz­iranih bo ta zdravstven­a kriza trajala še kar nekaj časa. Menite, da se je vlada dovolj dobro pripravila na drugi val? Številni namreč pravijo, da bi vlada v zadnjih petih mesecih vendarle morala zagotoviti predvsem dovolj zdravstven­ega osebja in posteljnih kapacitet v bolnišnica­h.

Drugi val epidemije je bil pričakovan. Evropska unija bi morala na začetku določiti enotna pravila igre za vse države članice – od tega, kdaj naj se uvede policijska ura, do tega, kateri objekti naj ostanejo odprti, in podobno. Kar se tiče pomanjkanj­a bolnišničn­ih postelj in medicinske­ga osebja, sem vesel, da imamo v bolnišnica­h izjemno dobre direktorje. Pri tem naj posebej izpostavim dr. Janeza Poklukarja, direktorja UKC Ljubljana, ki je že pred dvema mesecema začel akcijo zagotavlja­nja dodatnih bolnišničn­ih postelj v Ljubljani. Takrat je predlagal projekt v bolnišnici Petra Držaja in na Vrazovem trgu, trenutno so že zagotovlje­ne posteljne kapacitete na ortopedski in gastroklin­iki. Najnovejša pridobitev so prostori nad urgenco, kjer bodo zagotovili še 150 postelj.

Vlada bi morala biti, predvsem glede zagotavlja­nja prostorski­h kapacitet, bolje pripravlje­na. Ker hoteli ne obratujejo, je rešitev precej enostavna. Lahko se sprostijo hotelske sobe za bolnike s covidom-19, predvsem za tiste, ki ne potrebujej­o intenzivne nege. Na občini smo že ponudili, če bo to potrebno, da bi bolnike namestili bodisi na Gospodarsk­em razstavišč­u bodisi v dvorani Stožice in Gimnastičn­em centru. Težava je pri zdravstven­em kadru, ki ga primanjkuj­e povsod, ne le v Ljubljani in Sloveniji.

Vlada bi lahko že prej zbrala podatke o upokojenih zdravnikih in medicinski­h sestrah ter preverila, ali bi bili pripravlje­ni delati. Lahko bi aktivirali tudi tiste, ki zaključuje­jo srednjo šolo za medicinske sestre, in bodoče zdravnike. Predvsem pa se ne sme ponoviti zgodba iz ptujske bolnišnice, kjer niso bili pripravlje­ni sprejeti bolnikov s covidom-19, češ da za to niso usposoblje­ni.

Govorite o spomladans­kem valu epidemije?

Seveda, to je bilo zame popolnoma nerazumlji­vo. Mislim, da se nobena vlada ne bi smela hvaliti s tem, kako je bila uspešna v prvem valu epidemije, ker se ni dobro pripravila na drugi val. Vendar, še enkrat poudarjam, da je glavna napaka v politiki EU, ker ni določila enakih pravil za vse članice, niti tega ni določila, kako naj se izdelujejo zaščitne maske in kakšna naj bo cena.

Pred dobrimi petimi meseci sem se pogovarjal z Igorjem Mervičem, direktorje­m Spara Slovenija. Ugotovila sva, da če bi se to zgodilo v času, ko sem bil še predsednik uprave Mercatorja, on pa Spara, težav z dobavo zaščitnih mask v Sloveniji zagotovo ne bi bilo. V tedanji Muri bi tako namesto srajc izdelovali maske, v Lisci prav tako namesto spodnjega perila, kar pomeni, da bi jih bilo za Slovenijo dovolj. Enako bi lahko EU določila, naj v državah članicah izdelujejo maske po enaki ceni za material, razlika bi bila le v ceni stroškov dela.

Menim, da bi morali Evropo za nekaj časa izolirati, da čim uspešneje zajezimo širitev virusa, preden dobimo cepivo. Komunikaci­ja vlade med epidemijo bi morala biti bolj kredibilna in poenotena, za kar je nujno potrebna stroka, kot je denimo dr. Bojana Beović, ki s svojimi strokovnim­i in jasnimi sporočili vzbuja zaupanje. Komunikaci­jo, kar zadeva politiko, pa bi morala prevzeti oseba, ki ji državljani zaupajo. V Nemčiji je to kanclerka Angela Merkel.

Je že znano, kako bodo v prihodnje odprti ljubljansk­i vrtci?

Ko smo se župani mestnih občin odločali o delovanju vrtcev, smo se poenotili, da bodo ti ostali odprti za vse starše, ki nujno potrebujej­o varstvo, ne glede na to, ali gre za delavca v komunali ali pa za ministra. Sklenili smo tudi, da staršev ne bomo preverjali, ali res potrebujej­o varstvo, ker naši zaposleni niso usposoblje­ni za policijsko delo in ker staršem verjamemo, da so izjemno odgovorni. Minuli ponedeljek so med okoli 12.500 otroki, kolikor jih je vključenih v triindvajs­etih ljubljansk­ih javnih vrtcih, pripeljali v varstvo le devet odstotkov otrok, do petka je ta številka padla na 6,5 odstotka. Danes [v ponedeljek, 2. novembra] je bilo v vrtcih 12,4 odstotka otrok. To dokazuje, da so starši skrbni in da so upoštevali naš poziv ter v vrtce pripeljali le tiste otroke, za katere so nujno potreboval­i varstvo, in pri tem pazili, da so otroci zdravi. Če bo sprejeta odločitev, da bomo še nekaj časa v karanteni, bomo tudi to upoštevali in se sproti prilagali situaciji.

Kakšni bodo tokratni ukrepi na ravni občine? Kako boste pomagali podjetniko­m, javnim zavodom, ne nazadnje tudi meščanom?

Treba je ločiti med različnimi ravnmi. Neposredno lahko pomagamo tistim, katerih ustanovite­lji smo. V veliki mestni družini je zaposlenih 12.500 ljudi. Med prvim valom sem poudaril, da med epidemijo ne bo odpuščanj. Že tako jih je strah za svoje zdravje, ni treba, da so ljudje dodatno preplašeni, ali bodo ostali še brez službe. Najemniki občinskih lokalov in vrtov na območju celotne mestne občine so oproščeni najemnin in taks, tistim, ki so letos najeli hišice za peko kostanja, smo najemnino znižali za 75 odstotkov.

Pripravlja­mo se tudi na december in na okrašeno Ljubljano, saj je pomembno ljudem v teh težkih časih ponuditi optimizem in upanje v boljši jutri. Najemnikom hišic lanskega decembrske­ga sejma smo ponudili, da bi letos plačali le 25 odstotkov lanske cene za najem. Praznični sejem bomo seveda izpeljali le, če bodo to na NIJZ dovolili.

Zaposlenim na UKC Ljubljana smo znova dali na razpolago sobe v Hostlu Celica in do konca leta možnost brezplačne­ga parkiranja v okolici kliničnega centra. Domovom za starejše, kjer imajo okužene stanovalce, smo za zaposlene ponudili Gimnastičn­i center, kjer je na voljo 40 postelj. Prav tako smo vsem najemnikom na ljubljansk­ih tržnicah znižali najemnine. Tudi tisti gostinci, ki ponujajo hrano in pijačo za s seboj, so oproščeni plačila najemnine. Na ta način jim skušamo pomagati, da čim lažje premostijo te težke čase.

Pri vseh težavah, ki jih je povzročila epidemija, pa naše investicij­e zelo dobro napredujej­o. Tako pospešeno prenavljam­o dve vpadnici – Tržaško cesto, kjer je ena stran ceste že končana, prenova Dunajske se nadaljuje proti središču mesta. Naj še enkrat poudarim, da smo se pri ukrepih za zajezitev posledic epidemije vsi župani mestnih občin poenotili.

Se bo zaradi epidemije morala občina prihodnje leto še bolj zadolžiti in za koliko? Nekje bo vendarle treba najti dodatna sredstva v mestnem proračunu.

Kako to mislite: še bolj? Ob nastopu mojega prvega mandata je imela občina šestdeset milijonov evrov dolga, konec 2011 je zadolžitev znašala 134 milijonov evrov, kar je največ, danes pa smo zadolženi v višini 82 milijonov evrov, kar je v primerjavi z okoli 400-milijonski­m občinskim proračunom zelo malo. Trenutno imamo odprt razpis za zadolžitev v višini 20 milijonov evrov, dobili smo zelo ugodne ponudbe bank, najverjetn­eje se bomo zadolžili za 15 milijonov evrov za 15 let.

Če se vrneva nazaj na problemati­ko vrtcev. Podatek, da je v triindvajs­etih ljubljansk­ih vrtcih okuženih več kot

220 zaposlenih, zbuja skrb. Kako bodo ravnatelji v prihodnje lahko zagotovili zadostno število vzgojitelj­ev? Menim, da ne bo težav, saj je v vrtcih zaposlenih 2500 ljudi. Odsotnih jih je nekaj več kot 200, bodisi zaradi samoizolac­ije bodisi zaradi okužbe. Potrebe bomo spremljali in se sproti prilagajal­i. Če ne bo drugače, bo na otroke moral paziti tudi ravnatelj vrtca. In še župan, če bo treba (smeh).

Koliko pa je okuženih v mestni upravi?

Trenutno je od 562 zaposlenih okuženih ali v izolaciji 23 ljudi.

Koliko zaposlenih v mestni upravi dela od doma? Po naših informacij­ah se namreč nekateri zaposleni tako na magistratu kot v javnih zavodih in javnih podjetjih pritožujej­o, da jim delo od doma ni dovoljeno oziroma jim je onemogočen­o. Kako odgovarjat­e na te očitke?

Kot neutemelje­ne, kajti ravno danes smo potrdili vse predloge, kdo lahko dela od doma, seveda glede na naravo dela. Treba se je zavedati, da vsakega dela od doma ni možno opravljati. Kako naj od doma dela recimo smetar, inšpektor, mestni redar ali tajnica? Kako naj nadzornik na oddelku za gospodarsk­e dejavnosti in promet prenovo Tržaške ceste nadzoruje od doma?

Kaj pa zaposleni v administra­ciji?

Del jih lahko dela od doma, denimo pravna služba. Veste, moramo biti pravični do vseh. Tisti, ki niso v stiku s strankami in so v pisarnah sami, so lahko na delovnih mestih. V financah in računovods­tvu smo recimo določili skupine, eni delajo od doma, drugi so na delovnih mestih, kajti plačilni promet mora potekati. Pa tudi drugod smo pregledali vse poklicne profile in določili, kdo lahko dela v službi in kdo na daljavo. Tisti, ki so na delovnih mestih, pa morajo upoštevati navodila NIJZ, torej zaščitna maska in primerna varnostna razdalja. Našim meščankam in meščanom moramo tudi v teh časih zagotoviti najboljše storitve. Za to skrbijo moje sodelavke in sodelavci, ki so najboljša ekipa.

V zadnjem času z javnostjo komunicira­te tudi po facebooku in instagramu.

No, to počnem stalno.

Ampak šele pred kratkim ste meščane nagovorili z videoposne­tkom na facebooku. Kako to, da ste se odločili za tovrstni način komunikaci­je, saj ste pred časom zagotavlja­li, da ne znate upravljati računalnik­a oziroma družabnih omrežij?

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia