Enak in je, milo rečeno, hladen

Saj tega še danes ne znam in si tudi ne želim, ampak z javnostjo komuniciram že ves čas tudi po družabnih omrežjih. Zadnja nagovora po facebooku sta bila namenjena predvsem Ljubljančanom in obiskovalcem mesta s sporočilom, da moramo biti pazljivi in se držati vladnih ukrepov. Vidim, da smo veliko bolj odgovorni, čeprav nas nekateri strašijo, češ da smo neodgovorni. Ravno pri vrtcih se je to pokazalo, saj so otroke pripeljali le tisti starši, ki so varstvo res potrebovali.

Vsi se moramo potruditi in vladna navodila tudi dosledno spoštovati. Če strokovnjaki, kot so dr. Janez Poklukar, dr. Janez Tomažič in dr. Antonija Poplas Susič, ki so jo razglasili za najboljšo evropsko zdravnico, rečejo, naj ostanem doma, bom to tudi upošteval. Teh navodil se držim, ker nočem, da se nekomu drugemu kaj zgodi. Čeprav maske ne maram, jo zdaj, tam, kjer moram, tudi nosim.

Se vam zdi primerno, da aktualna vlada oziroma premier Janša o novih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb državljane obvešča kar po twitterju? Opozicija denimo opozarja, da vlada uporablja trumpovski način komuniciranja …

S predsednikom vlade Janezom Janšo sva se med prvim valom epidemije večkrat slišala po telefonu in se usklajevala. Ukrepe, ki so jih uvajali, smo tudi v Ljubljani dosledno izvajali. Menim namreč, če je to dobro za Ljubljano, kjer se vsak dan giblje okrog 400.000 ljudi, je dobro tudi za celotno državo. Predsednik vlade je nedavno nagovoril državljane in poudaril, da so na prvem mestu življenja, zdravje in šele nato gospodarstvo. Vrstni red je bil jasno določen, torej, dajmo najprej preživeti, potem pa se bomo posvetili gospodarstvu. Spomnim se, da je bilo to v nedeljo okrog pol sedmih zvečer. No, potem pa napaka. Isti dan, okoli devetih zvečer, je na twitterju zapisal, da je razglašena epidemija. Še slabše je bilo, ko je kasneje na televiziji vladni govorec Jelko Kacin izjavil, da se ne glede na razglasitev epidemije nič ne bo spremenilo. To je nedopustno. Predsednik vlade bi moral v svojem nagovoru povedati, kako bo vlada ukrepala in da je razglašena epidemija. Ne pa, da o tem sporoča s tviti. Komunikacija na takšni ravni ni prava.

Je torej ta komunikacija z državljani nekoliko zmedena?

Komunikacija je slaba, ni verodostojna in pri ljudeh zbuja nezaupanje. Ko se vladni govorec Jelko Kacin pojavi na televiziji, preklopim na drugi program.

Koliko je resnice v tem, da ste še kako vpleteni v državno politiko, čeprav to ne javno? Po naših informacijah namreč dobro sodelujete tako z opozicijo kot z nekaterimi strankami v vladni koaliciji. To drži?

Bodimo konkretni. Zelo dobro sodelujem z nekaterimi ministri v aktualni vladi. Naj začnem pri ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku, ki je dober minister, zelo dobro sodelujem z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, ministrom za infrastrukturo Jernejem

Vrtovcem ter šolsko ministrico Simono Kustec. Gre torej za tiste ministre, s katerimi smo vprašanja, povezana z delovanjem občine, dobro reševali. Ko je treba rešiti vprašanje vrtca ali ceste, ni pomembno, ali pripadaš levi ali desni politični opciji. Z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem pa nimam stikov, ocenjujem, da je slab minister.

Ko sem poslušal predsednika vlade Janeza Janšo na Brdu, kjer je zbranim županom govoril o evropskih sredstvih, sem dejal, da mu je treba za pridobljeni evropski denar čestitati. Vendar pa je treba vsa ministrstva, ki se ukvarjajo z evropskimi sredstvi, združiti v delovanju tako, da investitorji sredstva pridobijo čim prej, nato je treba spremljati, ali se ukrepi uresničujejo.

Tudi minister za okolje Andrej Vizjak je prinesel spremembe, ki so učinkovite. Kajti evropska sredstva, namenjena reševanju okoljske problematike in gradnji novih bolnišnic, morajo v tem trenutku imeti prednost.

Kar se tiče opozicije in leve sredine, sem v dobrih odnosih s predsednikom LMŠ Mar

Predsednik vlade Janez Janša bi moral v svojem nagovoru povedati, kako bo vlada ukrepala in da je razglašena epidemija. Ne pa, da o tem sporoča s tvitom. Komunikacija na takšni ravni ni prava. zamenja, vendar ali ga je smiselno zamenjati pol leta pred koncem mandata? Tega ne podpiram. Ali pa da predsednik vlade na twitterju označi Slovensko tiskovno agencijo za nacionalno sramoto. Po moji oceni STA informacije povzema zelo natančno. Vse to ni potrebno, ker ni čas za to.

Če bi se držali tega, kako zagotoviti nove dodatne postelje v bolnišnicah in dodatno medicinsko osebje, bi podprl katerokoli vlado. Če bi bile jutri volitve, je moja odločitev zelo jasna: volil bi levo politično opcijo. Ampak na levi strani pričakujem človeka, ki je kot vodja kredibilen, gospodarsko izkušen, ki je do sedaj svojo uspešnost že dokazal. Kot dobro veste, sem na to mesto predlagal Jožeta Mermala iz BTC. reševali smo operativna vprašanja, ko smo z namestitvijo v Ljubljani in organizacijo prevoza pomagali srbskim državljanom, ki so se iz drugih evropskih držav vračali v Srbijo. Ne soglašam pa z njegovimi tviti in s kadrovskimi zamenjavami. Menim, da je bila nekdanja direktorica policije Tatjana Bobnar dobra direktorica. Njena stališča so bila strokovna, jasna, ščitila je zakonitost delovanja svojih kolegov.

Turizem v prestolnici je zaradi pandemije na kolenih. Mestni hotelirji opozarjajo, da bodo le redki med njimi preživeli. Da niti ne omenjamo, kako zelo so prizadeti gostinci, ki so morali lokale in restavracije že drugič letos zapreti. Kako jim bo pri tem pomagala občina in kaj bi morala storiti država, da se bosta gostinstvo in turizem postavila na noge?

Turizem bo zagotovo trpel še dve do tri leta in ta čas nekateri izkoriščajo za gradnjo hotelov. Tako denimo Zlatarna Celje gradi hotel, kar pozdravljam. Pomoč države turizmu z vavčerji je bila dobra za večji del države, za mestni turizem žal ne. V Ljubljani smo pripravili zanimive družinske pakete za domače goste, ki bi lahko preživeli dopust v mestu. Kljub temu jih je malo prenočilo pri nas, saj so razdalje od Ljubljane do njihovega doma zelo kratke.

Kar se tiče gostinstva, sem že pojasnil, kako smo jim priskočili na pomoč. Ne razumem pa, zakaj ne bi po vzoru Dunaja gostincem omogočili plastične pregrade med mizami in tako družinam omogočili, da lahko gredo na kosilo. To je bila ena izmed stvari, ko smo se v prvem valu epidemije s predsednikom vlade dogovorili, da lahko odpremo lokale in postavimo mize na vrtovih in terasah.

Seveda pa sta na prvem mestu življenje in zdravje vseh nas, da se epidemija čim prej konča, potem pa je treba zagnati dejavnosti na vseh področjih, predvsem na gospodarskem. So panoge, ki delajo bolje, kot so delale pred epidemijo, denimo gradbeništvo, farmacija, spletna prodaja.

nudbe na trgu. Menim, da smo v Sloveniji v tem, koliko prebivalcev ima v lasti nepremičnine, med rekorderji v Evropi. Zelo jasno je, da je k temu veliko prispeval takratni Jazbinškov zakon. Ko sem prevzel to funkcijo, sem napovedal, da bo cena za kvadratni meter stanovanja znašala 2000 evrov brez davka, in takrat tega mnogi niso verjeli, ker je bila cena 3300 evrov za kvadratni meter. Spomnite se, da so bile cene za Vegradova stanovanja v Celovških dvorih 1990 evrov. Cene stanovanj bodo padle, razen na ekskluzivnih lokacijah, kot sta Kolizej in Šumi, in ne bodo presegle 2400 evrov za kvadratni meter brez davka.

Direktor mestnega stanovanjskega sklada Sašo Rink ocenjuje, da v Ljubljani primanjkuje okoli 4000 javnih najemnih stanovanj, jaz pa menim, da jih primanjkuje okoli 3000. Vsake dve leti, ko objavimo razpis za neprofitna stanovanja, je namreč okoli 3000 vlog, od tega 10 odstotkov oziroma 300 prosilcev ne izpolnjuje pogojev. Računamo, da bo še letos opravljen tehnični pregled za mestno stanovanjsko sosesko na Novem Brdu, kjer bo 174 neprofitnih mestnih stanovanj, republiški stanovanjski sklad bo tam zgradil še 492 stanovanj. To pomeni, da bo kmalu na voljo okoli 670 najemnih stanovanj. Prav tako gradimo 156 stanovanj na Rakovi jelši. S Kostakom smo sklenili predpogodbo za nakup 88 stanovanj (po ceni 1850 evrov za kvadratni meter brez davka) na Šmartinski cesti, pripravlja se projekt za okoli 400 stanovanj na Povšetovi, v izdelavi je projekt za stanovanjsko gradnjo Litijska-Pesarska z okoli 90 stanovanji. V prihodnjih dveh letih bomo tako imeli okoli 1500 najemnih stanovanj.

Kdaj, če sploh, se bo zgodila načrtovana prenova Baragovega semenišča in okolice Gospodarskega razstavišča? Sprva je bilo načrtovano, da se bo podoba tega dela mesta bistveno spremenila, zrasel naj bi celo nov hotel, ki bi ga gradil turški Dekon. Je vse to preprečila epidemija?

Turškemu Dekonu, ki je kupil to zemljišče, je po mojem mnenju načrte prekrižala epidemija. Turki so namreč želeli graditi hotel predvsem zaradi kongresnega turizma. Prenovo Gospodarskega razstavišča je podžupan Janez Koželj potrdil, pri tem pa bomo morali paziti na tamkajšnje kupole, ki so spomeniško zaščitene. Če bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije dal soglasje, potem se bo ta del prenovil.

Projekt Baragovega semenišča je tisti projekt, ki si ga zelo želim. To bo tudi ena izmed točk pogovora s predsednikom vlade Janezom Janšo. Namreč, občina bo dogradila drugo polovico te stavbe, ki manjka. Ocenjujem, da bi v začetku leta 2022 lahko imeli že izdelan projekt in da bi tudi začeli dograditev. Želimo si, da bi teh 206 postelj v študentskem domu v Baragovem semenišču ohranili, ker študenti skupaj s Pionirskim domom in Slovenskim mladinskim gledališčem tja tudi sodijo. Če ne bodo kupili študentskih sob od občine, jih bomo predelali v stanovanja za mlade Ljubljančane.

Kaj pa gradnja športnih objektov? Načrtujemo gradnjo bazenov na Iliriji in v Vevčah. Za bazen na Iliriji pričakujem, da bomo gradbeno dovoljenje pridobili marca prihodnje leto. Drugo leto naj bi začeli graditi atletski stadion v Šiški in bazen Vevče, v prihodnje pa tudi dvorano za curling v Zalogu in morda še plezali center na Viču v bližini Gimnastičnega centra. V kratkem bomo objavili razpis za javno-zasebno partnerstvo za teniški center v Tomačevem. O cestah pa: od 1626 cest jih bomo obnovili 300. V celoti bo obnovljena Litijska cesta, načrtujemo tudi obvoznico mimo Sadinje vasi, tako da bo cesta, ki gre zdaj mimo šole, namenjena samo za avtobuse in osebni prevoz. Druga cesta, ki jo bomo na novo gradili, je obvoznica mimo Gameljn do Črnuč, tako kot že delamo Industrijsko cesto, ki je nova obvoznica v Zalogu. Projekt aglomeracij, v sklopu katerega urejamo 261 cest, prav tako poteka zelo dobro, z ureditvijo Emonike bo razširjen Šmartinski podvoz pri Orto baru, uredili bomo tudi podhod z Goriške ceste na Žak v Šiški ter podvoz z Letališke ceste na Zaloško. Projekt plinsko-parne turbine Energetike Ljubljana je v intenzivni gradnji in poteka v skladu s terminskim načrtom. Ključni projekt na področju energetike pa je termična obdelava odpadkov, ki bo na Zaloški cesti.

Torej je že odločeno, da se bodo tam sežigali odpadki?

Da, zdaj pripravljamo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). K sodelovanju v projektu bomo povabili največje strokovnjake, tudi nevladne organizacije, bomo pa seveda uporabljali najboljšo tehnologijo. Okoli sto tisoč ton pridelanih smeti iz Ljubljane zdaj na sežig vozimo po Evropi v razdalji več kot 500 kilometrov, kar ni ekološko, potem pa bomo odpadke vozili le tri kilometre stran od deponije ter iz njih proizvajali toploto in elektriko. Sežigalnica na Dunaju sicer stoji v centru, v bližini bolnišnice. Ko smo že pri energetiki, moram poudariti urejanje Ljubljanice, kjer bomo vzpostavili krožno linijo z Grubarjevim prekopom, pri gostišču Portal pa bomo postavili hidroelektrarno, ki bo hkrati jez in bo omogočal dodatno proizvodnjo elektrike. Sončne celice bomo namestili tudi na bazenu Ilirija ter na stavbah VOKA Snage in LPP. Projektov je torej ogromno.

V Ljubljani se bodo na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, prižgale praznične luči. Se bo moralo mesto, podobno kot nekatere evropske prestolnice, odpovedati prazničnemu adventnemu utripu s stojnicami?

Lučke bomo prižgali, ker želimo našim meščanom v tem zahtevnem obdobju ponuditi malo optimizma in upanje v boljši jutri, saj bo to prikaz svetlobe, ki naj zasije prihodnje leto. Ne bo pa na prižigu lučk tako množičnega obiska, kot smo ga bili navajeni še lani. Počakali bomo še nekaj dni, da vidimo, kakšna bo epidemiološka slika. NIJZ bomo vprašali, ali nam dovolijo postavitev prazničnega sejma in pod kakšnimi pogoji. Tudi če bomo imeli odprto le do osmih ali devetih zvečer, bodo ljudje lahko vzeli hrano s seboj. Žal pa letos koncertov ne bo.

Prosti čas radi preživljate na Golovcu. Imate med sprehodom masko, se držite razdalje? Vladni ukrepi so zelo jasni, zato nosim masko tako v notranjih prostorih kot na cesti. Ker na zelenih površinah z dovolj medsebojne razdalje mask ni treba nositi, je na Golovcu, kamor se grem nadihat svežega zraka, nimam. Hodim namreč sam, ko pa srečujem ljudi, pa je med nami varnostna razdalja. Ukrepe vlade spoštujem.

Ste si naložili aplikacijo #ostani zdrav? Ne.

Zakaj ne?

Tisto, kar je predpisano, bom upošteval, vse preostalo pa bom uporabljal po zdravi pameti.

V zadnjem času se je precej ugibalo o vašem zdravju. Kako se počutite, ste zdravi?

Zelo dobro se počutim, pred kratkim sem imel zdravniški pregled in sem zdrav. Res je, veliko se je govorilo o mojem zdravju, bilo je slišati tudi takšne neumnosti, da sem v komi. Zanimivo, da me je poleg teh, ki so želeli ustvariti določeno napetost, veliko ljudi klicalo in bilo v skrbeh. In te podpore sem bil zelo vesel. Vprašajte tiste, ki me srečujejo na Golovcu, kdo hodi tako hitro kot jaz (smeh).

Se boste po koncu mandata, čez dve leti, upokojili in postali receptor v vašem družinskem hotelu? Se boste potegovali še za en mandat?

Mnogi me sprašujejo, ampak tega res še ne vem. Odvisno bo od tega, kako se bom takrat počutil in kakšno bo razumevanje z Ljubljančani. Zdaj je še prezgodaj. Ko bo čas za to, bom naredil tako, kot mi bo narekovalo srce.

Državna politika vas ne zanima več? Absolutno ne. Vem pa, kaj bom volil – to bo leva opcija. In če bi pri teh letih lahko dal nasvet sebi in drugim: ni čas za delitve, poskrbimo raje, da epidemija čim prej mine. Moj precej nežen nasvet predsedniku vlade pa je: zdaj je čas za ukvarjanje z epidemijo, vsi kadrovski ukrepi lahko počakajo. Tudi tviti. Bodimo strpni, sočutni, solidarni, samoodgovorni, čuvajmo sebe in druge. Srečno, Ljubljana, srečno, Slovenija.