Pismo predsedniku republike Borutu Pahorju

Delo, 23. oktobra

Dr. Jože Mencinger je predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja vprašal, »kaj si misli o mojem očitku, da objektivno, hote ali nehote, podpirate Janšo, ki razgrajuje demokracijo«.

Prvič, predsednik republike Borut Pahor ostaja zvest politiki sodelovanja in povezovanja. To je njegova načelna drža, tako razume poslanstvo predsednika republike. Od tega ne bo odstopil, kljub temu da je zlasti v zadnjem času zaradi tega deležen kritik in očitkov.

Drugič, predsednik Pahor je vedno poudarjal, da »vlade ne podpira, niti podira, temveč z njo sodeluje«. To njegovo stališče je znano od prvega dne in je enako veljalo za vse vlade v času, odkar je predsednik republike. Sodeloval je s predsednico vlade Alenko Bratušek, predsednikoma vlade Mirom Cerarjem in Marjanom Šarcem, zdaj že drugič sodeluje s predsednikom vlade Janezom Janšo.

Tretjič, predsednik Pahor razume in upošteva, da vlado izvoli parlament. Parlamentu je vlada tudi odgovorna. V tem smislu predsednik Pahor razume svojo ustavno vlogo tako, da po lastnem premisleku pojasni svoja stališča, ko gre za najpomembnejša vprašanja razvoja družbe in države. Javnosti so dobro znana njegova stališča o pomenu demokracije, vladavine prava, spoštovanja človekovih pravic, svobodi govora in svobodi medijev. Dosledno se vzdržuje komentiranja odločitev ustanov pravne države, neodvisnih organov in uredniške politike medijev.

Četrtič, predsednik republike Pahor in predsednik vlade Janša si nasprotujeta, tekmujeta in sodelujeta vse od prvih demokratičnih volitev leta 1990 do danes. Javnosti so znane razlike v njunih stališčih glede mnogih vprašanj, v preteklosti in danes. Na položajih, ki ju zavzemata zdaj in zlasti v tem času krize, se trudita sodelovati v dobrobit države, v kateri imata pomembni politični vlogi. To sodelovanje je iskreno in tvorno.

Petič, predsednik Pahor je nedavno predstavil zamisel o sporazumu parlamentarnih strank o osredotočanju na ukrepanje države glede pandemije covida-19, deloma po vzoru sporazuma strank o podpori plebiscitu, deloma na podlagi dolge tradicije sodelovanja strank v različnih oblikah vse od ustanovitve države do danes. Zaenkrat je njegova zamisel naletela na mešane odzive. Predsednik Pahor upa, da se bodo morda politične stranke k tej zamisli še vrnile, saj država po njegovem prepričanju potrebuje temeljni politični dogovor, ki bi okrepil splošno zaupanje, tako v politiki kot v splošni javnosti, predvsem pa omogočil učinkovito ukrepanje države v teh posebnih zgodovinskih okoliščinah.

In ne nazadnje! Glede omenjene skrbi dr. Mencingerja »za razgradnjo demokracije« predsednik Pahor najbolj izpostavlja problem morebitne neizpolnitve odločbe ustavnega sodišča o spremembi volilne zakonodaje. Na volitve, ki so ogelni steber demokracije, bi padla temna senca ustavnega dvoma. Za predsednika Pahorja je to najbolj akuten

Laura Orel, Ljubljana