Zavzetje poveljstva, nova zgodba o duhovnih zaporih

Delo, 24. oktobra

Kar težko je bilo slediti miselnim povezavam, zapisanim v članku Janeza Markeša (J. M.) z naslovom Zavzetje poveljstva, nova zgodba o duhovnih zaporih. Aktualnemu predsedniku vlade J. M. pripisuje domnevno elementarno kriminalnost, s tem ko navaja, da naj bi ta s sodelavci »ukradel« tajni dokument JLA. V nadaljevanju članka pa se celo stopnjuje z absurdno trditvijo, da naj bi bili Janša in njegovi soobsojenci legalno obsojeni in legalno zaprti v vojaškem zaporu. Morebitnim bralcem svojega prispevka prepuščam v presojo navedene trditve! Če nekaj takega, kot je kolektivni spomin, še obstaja, se jaz in z menoj velika večina Slovencev spomnimo, da smo v tistem času smatrali navedeno sodbo in zapor kot nasilje tuje vojske in tuje politične ideologije nad slovenskim narodom.

Tudi miselne povezave v zvezi z Metelkovo so zelo samosvoje. Organizacije, ki jih J. M. navaja, so nasilno in brez soglasja lastnika zasedle prostore na Metelkovi. V času prehoda v 90. leta preteklega stoletja je bilo »skvoterstvo« moderno. Pripadniki alternativnega načina življenja so v skoraj vseh evropskih velemestih zasedali opuščene zgradbe in jih nasilno uporabljali za svoje namene. V teh prisvojenih prostorih so ustanavljali »avtonomne komune«, ki so na tem sicer omejenem prostoru poskušale uveljaviti svoj družbeni red. V svojih in nekaterih njim naklonjenih medijih so se radi navajali kot »osvobojena ozemlja«. Ljubljanska mestna uprava (tedaj pod vodstvom župana Strgarja) je

N nameravala neugledne objekte v ozadju bivše vojašnice podreti, pa so ji to namero tedanji skvoterji (tudi nasilno) preprečili. Kako so v članku navedene »nevladne organizacije« prišle do najemnih pogodb za nasilno zasedene prostore, vsaj javno ni jasno. Zelo verjetno je, da je v začetku kar velika družbena sprejemljivost »alternativcev« pomagala, da so uporabniki nasilno pridobljenih prostorov postali najemniki, lastnik pa je (vsaj če zaupamo vpisu v zemljiško knjigo) ostala Republika Slovenija

Ker je lastništvo v Sloveniji ustavno zaščitena kategorija, je torej ministrstvo za kulturo, ki upravlja s temi objekti kot pooblaščenec lastnika, upravičeno in legalno odpovedalo najemne pogodbe in tudi postavilo »najemnikom« razumen rok za izselitev. V tej zvezi bi vsekakor veljalo omeniti, da »alternativci« niso bili ravno idealni najemniki. Skupaj s somišljeniki, ki so prav tako nasilno zasedli prostore bivše tovarne Rog, so vso sosesko med Masarykovo, Njegoševo, Trubarjevo in Resljevo cesto počečkali z grafiti, zasuli s smetmi in injekcijskimi iglami in občasno vse stanovalce širše okolice motili z nedovoljenim nočnim hrupom. Včasih ugledna in mirna meščanska soseska Tabor je bila s tem nasilnim dogajanjem tako glede izgleda kot tudi uporabnosti stavb izjemno degradirana.

Na alternativnih nevladnih organizacijah je, da se urejeno in strpno vključijo v mestno tkivo in da si ne jemljejo pravice, da svoje prepričanje oznanjajo na tujih stenah in ograjah. Tudi glede hrupa, čistoče in reda je na njih, da se prilagodijo in v nadalje spoštujejo lastniške pravice drugih stanovalcev in lastnikov. Naj na koncu še omenim, da se na Metelkovi in Rogu ne dogaja popolnoma nič, kar naj bi bilo novo in ne bi bilo kopija že obstoječih alternativnih celic v Amsterdamu, Berlinu ali Frankfurtu in še drugje. Zlasti pa ne nič takega, kar bi resnično koristilo Sloveniji ali komur koli drugemu kot le tistim prepričanim, ki na ta način živijo samosvoje lagodno življenje, seveda brez delovnih obvez – seveda na račun vseh davkoplačevalcev in strpnosti sosedov.

Fedor Anton Umek,

Piran