Od napada na opozicijo do obtožbe farizejstva

Delo, 30. oktobra

Katoliška cerkev na Slovenskem je, če upoštevamo nedavno izjavo Komisije za Pravičnost in mir kot njeno uradno stališče, ponovno dokazala, da se v kritičnih zgodovinskih trenutkih odzove neustrezno in škodljivo.

Spomnimo se nasilnega pokrščevanja, protireformacije, sodelovanja s tujimi zavojevalci slovenskega ozemlja, razdvajanja med prebivalci z ideološkimi temami, lastniške pogoltnosti ter dvoličnosti ... Na besedah se zavzema za pravičnost in mir, v svojem delovanju pa ravna mnogokrat prav nasprotno, kar dokazuje tudi izjava »življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast«. Vsebina izjave je v nasprotju z naslovom: katoliška cerkev je s to izjavo očitno dala prednost ideologiji in v nasprotju z ustavno ločenostjo cerkve od države neposredno posegla v sam boj za oblast v kolaboraciji s politično opcijo, ki jo predstavlja SDS.

Namesto da bi se komisija vprašala, kaj je vsebinski pomen petkovih civilnodružbenih protestov, meni, da bi jih morali mediji spregledati. Obtožuje te proteste za širjenja virusa, pri čemer pa spregleda množično romanje na Brezje ter druge verske dogodke, ki so prav tako pomenili nevarnost okužbe.

Komisija opazi pojave »ščuvanja k nasilju in celo poboju političnih nasprotnikov«, pri čemer ne pojasni, ali gre za sovražni govor prek »čivkanja«, za odnose do beguncev, drugih družbenih manjšin, za žalitve in grožnje, namenjene novinarjem ... Zato pa v zgodovini katoliške cerkve najdemo veliko primerov ščuvanja zoper politične nasprotnike, ki so pripeljali do prelite krvi. Višek sprenevedanja komisije pa predstavlja tisti del izjave, ki govori

Miloš Križaj, Lucija