Avtokratski režimi bodo izgubili dotok bencina. Tega se mora zavedati tudi Slovenija

Ste v minulem tednu sploh lahko odmaknili oči od Amerike?

Omejitev, ki jo imamo v Sloveniji, je, da lahko gledamo v glavnem samo CNN, tu je še veliko bolj kvaliteten BBC, ampak za pridobitev celovitega vpogleda to ni dobro. Če je nekdo fiksiran pred televizor, si pod vplivom take medijske agresije ustvarja predstave, ki nimajo veliko zveze z ameriško realnostjo. Če gledaš CNN, vidiš v glavnem liberalne intelektualce in njihove analize, ampak to še zdaleč ni cela Amerika. ZDA so drugačne od tistega, kar nam mediji prikazujejo, zato nekaterih stvari ne razumemo. Bojim se, da so naše predstave proizvod virtualne realnosti, in to zamejuje zmožnost presoje.

Če potuješ po Ameriki, vidiš, da je drugačna. Ni samo tista blaginja, ki so jo Američani hoteli pokazati Gorbačovu v času Reagana, iz letala na poti h Camp Davidu: avtomobile pred hišami, vile z bazeni. To so neke vrste Potemkinove vasi, Amerika jih je polna. Ko smo se enkrat vozili iz Washingtona proti Filadelfiji, smo se naenkrat znašli v okolju izrazite revščine – strašljivo je, kako velik je kontrast. Hillary Clinton je izgubila pred štirimi leti, ker je administracija popolnoma zapostavila najbolj brutalne učinke globalizacije. Amerika je plavala na valovih blaginje, ki jo globalizacija prinaša, v bistvu pa je v valovih odnašala delovna mesta. Pred štirimi leti je Trump naslovil srednji razred in to je delnica še danes, še vedno se na tem lahko dobi volitve. In Trump jih je dobival vse do januarja, februarja letos.

Po štirih dneh štetja glasov, v volilni tekmi z izjemno visoko udeležbo, je bil razglašen zmagovalec. Z dvojico Biden-Harris je prišlo olajšanje. Toda demokratskega zmagoslavja ni, Amerika je globoko razdeljena, strinjanja ni niti o tem, kdo je zmagal. Je zmago zasenčila razklana ameriška družba – dva svetova, ki ne razumeta drug drugega?

Razdeljenosti ne bi tako zelo dramatiziral. Poglejte vse prejšnje volitve, vedno je šlo na nož, razlike so bile vedno majhne. Seveda, če bi spremenili volilni sistem, bi razlika postala bolj očitna. Pet milijonov prednosti je nekaj, kar že vliva zaupanje. Pri volitvah gre vedno za en, dva odstotka, ne pozabite, ameriška politična scena je razdeljena na dva pola. To je družba, ki glasuje za dve stranki, javno mnenje je enako kot checks and balances, sistem zavor in ravnotežij v političnem sistemu. Tisto, kar naredi družbo razklano, je izjemno razdvajalna, populistična retorika predsednika Trumpa. Politika in Trump osebno sta podžgala globoke človeške strasti, ki v ljudeh vedno obstajajo. To je dvignilo raven emocij do nivoja nerazsodnosti, nerazumljivosti. Dialog med republikanci in demokrati je enkrat močnejši, drugič manj, ampak vedno ostaja v mejah kulturnega dialoga in dvoboja.

Stvari so se bistveno spremenile leta 2009 z ustanovitvijo čajankarskega gibanja Tea Party, to je bil proizvod dela republikanskega krila, ki se ni mogel sprijazniti z Obamovo zmago. Cilj je bil onemogočiti vladanje demokratskega predsednika. Gibanje je bilo zasnovano tako, da je pritegnilo širok krog novih potencialnih politikov, v Washingtonu sem jih nekaj spoznal, ljudi zunaj centra političnega odločanja, in videl sem vrsto politikov, ki so izgubljali proti popolnim neznancem, iz čisto nove nastrojenosti proti establišmentu. To je nekaj, kar je zdaj že sestavni del ameriške družbe. A dialog na Capitol Hillu je bil vedno bolj kulturen, čeprav je že v času Obame šlo za brutalno blokiranje sistema, tudi na škodo delovanja države. Potem, z nekontrolirano govorico telesa in jezika, ki jo je predstavljal Trump, se je ves ta srd, vsa ta nekontrolirana komunikacija, prelila na ulice in dobila predznake nasilnih dejanj. Emocije so bile osvobojene vseh omejitev in to je tista eksplozivna zmes in nevarnost tudi v tem času tranzicije. Zato pravim, da je bolje, da počasi pridejo do konca preštevanja glasov, da se politična situacija malo ohladi, da republikanci malo premislijo. Bivši predsednik Bush je že čestital Bidnu, to je politično dragoceno za pomiritev strasti, in tudi Mitt Romney. Ampak glavni voditelji republikanske stranke še vedno ostajajo na okopih nasprotovanja legitimnosti volitev.

Kako razumete sporočilo, da je skoraj polovica Američanov, 70 milijonov, dala glas vulgarnemu, nacionalističnemu, rasističnemu, mizoginemu predsedniku? Amerika ni to, kar mi mislimo, da je, in to je potrebno resnega razmisleka. Je takšna, kot je, več kot polovica ljudi si dejansko ne želi, da bi se uradna Amerika ukvarjala z zunanjim svetom, če to vpliva na njihov osebni standard, na to, ali bodo lahko imeli hišo in vsako drugo leto nov avto. V tem primeru si ne želijo države, ki se bo angažirala in pošiljala svojo vojsko po vsem svetu. To je ekonomski vidik.

Drugi, ki ni zanemarljiv, je na psihosocialni ravni političnih opredelitev in zato so tudi javnomnenjske ankete zgrešile. Službe, ki anketirajo, imajo svoje vzorce, algoritme, ampak odločanje pred volilno skrinjico je vedno stvar intimne odločitve. Nihče ne more vplivati na človeka, ko se znajde pred volilno skrinjico, in tudi pri glasovanju po pošti je človek sam tisti, ki se odloča. Razdeljenost na pol odraža naravo in vsebino teh intimnih odločitev. Poznam kar nekaj ljudi, ki podpirajo Trumpa, še več jih je, ki se sramujejo, da bi to priznali. To ni samo nižji srednji razred, so tudi izobraženci, intelektualci, beli, črni, obarvani, intimno podpirajo politiko, ki jo je ponujal in izvajal Trump. To ni nekaj umetnega, je stvarnost ameriške družbe, Biden bo moral to upoštevati. In verjamem, da se tega tudi zaveda, zato mislim, da je on najboljša možna rešitev, ne glede na to, kaj si nekateri mislijo o njem.

Osupljivo je, da je Trump dobil toliko glasov, ne glede na žrtve, četrt milijona mrtvih, in brezbrižnost predsednika do širitve pandemije. Kakšen unikum je to?

Če ne bi bilo krize zaradi koronavirusa, potem bi brez vsakega dvoma in brez vseh težav Trump zmagal. Koronavirus je bil glavna predvolilna agenda demokratov, to je bila strateška odločitev, ljudi so hoteli še malce bolj prestrašiti, kot je treba, to je pač volilna strategija in taktika. V tem jim je uspelo, a za las. Trump je sicer izgubil zaradi virusa, a ne v tolikšni meri, kot bi pričakovali mi tukaj, ki opazujemo od zunaj. Kaj pa Amerika od znotraj? Koronavirus je začel vplivati na perspektivo kvalitete življenja. Trump je obljubljal, da ne bo lockdowna, to pomeni, obljubil je, da bodo ljudje lahko delali in zaslužili. Zaslužek, bread and butter, je prevladal nad zdravjem, nevarnostjo za zdravje.

To veliko pove o ameriški družbi.

Seveda. Morate vedeti, to ni socialna družba z zaščito kot pri nas, kjer imamo prvi, drugi, tretji paket pomoči, ki blažijo posledice. V Ameriki če nimaš službe, izgubiš redni dohodek – ne samo enega, veliko Američanov, o katerih govoriva, ima dve ali tri službe –, dobiš davkarijo na glavo, banka ti vzame hišo, izgubiš socialno in zdravstveno zavarovanje; zavarovanje traja dva, največ tri mesece, potem je človek bos in gol na ulici, medtem ko mora prehraniti sebe in družino. Zato zdravje zanje ni prva vrednota. Veste, šofer, ki me je vozil, je imel vedno pri sebi v avtu tablete in jih jedel. Ko sem ga vprašal, kaj počne, je rekel, da ne sme biti bolan. Bolezen je za Američane riziko, dokler gre, pač gre, na prvem mestu sta zaposlitev in zaslužek, ker to odpravlja vse njihove težave.

Vnaprej je bilo jasno, da bo Trump prevpraševal volilni izid, ga izpodbijal. Ko se je zgodilo, je bilo vseeno nezamisljivo, kajne?

Zato smo vsi govorili, da je potrebna prepričljiva zmaga. Takšne mobilizacije ne pomnim, 68-odstotna volilna udeležba je zgodovinska, čeprav sem pričakoval še večjo. Toda zelo prepričljive zmage ni bilo. Ameriški sistem in ustava sta napisana za dobre čase. Če so politična volja, kulturni dialog, pripravljenost na dogovor in kompromis, potem so, ko pride do razhajanj v državi, stvari rešljive. Če tega ni, je na preizkušnji lahko sama ustavna ureditev. Zato se je, ko je Trump rekel, da bo volilna prevara vse, kar ne bo pomenilo njegove zmage, napovedovala možnost ustavne krize. Ta v celoti še zdaj ni izključena. Dobro je, da je povolilni čas malo raztegnjen in se emocije lahko umirijo, izčistijo pravne poti in možne posledice. Ampak ob takem Trumpu je težko imeti ustavo, ki bi takoj dala odgovor na vsa vprašanja. Politika je tista, ki določena vprašanja izostri, v tem pogledu je on unikum, anomalija ameriške demokracije. Enostavno je reči, saj ameriška družba in ameriške institucije so odporne, to bodo prebavile. Ja, so in bodo, če bo politična volja. Če pa želi to nekdo zaostriti, bosta na preizkušnji tudi ameriška ustava in ustavna ureditev.

Govor v sredo zjutraj, ko je razglasil zmago in nizal teorije zarote, je govor avtokrata, presenetil je celo najbližje zaveznike. Mnogi ga označujejo za enega najbolj nevarnih političnih govorov. Kaj pomeni za demokracijo, da predsednik ne priznava rezultata volitev in z njim tega ne prizna tudi celotno njegovo volilno telo? Ne bi moralo razširjeno nezaupanje v demokracijo bolj skrbeti kot sam Trump?

Tako kot koronavirus ni povzročil vseh tegob našega sveta, ampak jih je zgolj naplavil na površje, je tudi Trump razprl tiste ozke razpoke v ameriški demokraciji, skozi katere sta ves gnev in blato prišla na površje. Amerika s trumpizmom bo prisotna tudi po Trumpu, to je dejstvo. Ampak vseeno je v sistemu checks and balances mogoče s politično modrostjo obvladovati ta nasprotja. Trump je vrgel s tečajev vse demokratične norme v Ameriki in svetu in ima že mnogo posnemalcev. Dal je veter v jadra iliberalnim politikom, nekaterim do te mere, da so izgubili vso razsodnost, tudi v primeru Slovenije. Zato je poraz Trumpa tudi poraz določenih politik. To ni totalna vojna in ne bo totalen poraz, je pa hud udarec ideji iliberalizma, ki bo zdaj izgubila tisto privlačnost in oporo, ki jo Amerika vedno ponuja kot zgled političnih procesov.

Mu bodo republikanci stali ob strani ali se mu bodo odrekli? Nekateri so se že distancirali, tudi Murdoch pa Fox News. Kaj mislite?

Nič ne bo tako, kot je videti danes. Spomnite se malce Trumpa, ko je stopil v predsedniško bitko, nekateri mediji še vedno prenašajo takratne izjave vodilnih republikanskih politikov. Nihče ni v njem videl bodočega predsednika,

Tako kot koronavirus ni povzročil vseh tegob našega sveta, zgolj naplavil jih je na površje, je tudi Trump razprl tiste ozke razpoke v ameriški demokraciji, skozi katere je vse blato prišlo na površje. Amerika s trumpizmom bo prisotna tudi po Trumpu.

Enakopravnost žensk je kot predrtje neke globoke membrane v ameriški politiki, to je zgodovinskega pomena. Kamala Harris pa lahko pomirja tudi tiste, ki si mislijo, da Bidnovo zdravje ni prav dobro. Z energijo in politično modrostjo bo v trdno oporo njegovemu mandatu. z majhno večino, bo to priložnost za premoščanje razdeljenosti.

smo priložnost, da bi partnerstvo dvignili na višjo raven.

Biden je za Evropo idealna osebnost za revitaliziranje transatlantskih odnosov. Ne bo šlo za všečno besedo pritisk gumba, in nove odnose. Tudi ne, kar pravijo think-tanki v Washingtonu, da bi morali spisati novo atlantsko listino. Ta je nastala v specifičnih razmerah že trajajoče vojne, te so tiste, ki delajo globalne premike v mednarodni skupnosti. Potreben bo drugačen pristop. Tudi zaradi demografskih sprememb v Ameriki je Biden verjetno zadnji ameriški predsednik, ki nam ponuja priložnost za ureditev transatlantskih odnosov. Zakaj polagam takšno zaupanje vanj? Poznamo ga, je odprta knjiga, politično predvidljiv, nazorsko definiran. Po njegovih metodah dela vemo, kaj lahko od njega pričakujemo.

Ponavadi rečemo, kar se zgodi v Vegasu, ostane v Vegasu. Kar pa se zgodi v Ameriki, ne ostane v Ameriki. ZDA vedno vplivajo na ves svet, zato je to, kar se dogaja, pomembno za ves svet. Pomembno je, da so Biden in njegovi jasno povedali, da se vračajo k vrednotam liberalne demokracije, te vrednote bodo postale sestavni del oblikovanja zavezništev in globalne politike. Dal je jasno sporočilo, da populizmi, suverenisti in iliberalni politiki, za katere Trump prek Bannona ni skrival težnje, da jih izvozi tudi v širni svet, niso sprejemljivi. Vsi avtokratski režimi v svetu in Evropi bodo izgubili dotok bencina, ki je pomagal temu motorju, da teče s tako naglico in močjo. To bo vplivalo na režime in politike. Vse, kar se je tudi v EU dogajalo, se je dogajalo z vednostjo, podporo ali molkom Amerike. Če rečem še bolj plastično: tudi na razprave v evropskem parlamentu o spoštovanju vladavine prava za dodelitev finančnih sredstev bodo vplivali rezultati ameriških volitev. To so vse blagodejni učinki za krepitev demokracije v prostoru Evropske unije. Tega se bo morala zavedati tudi Slovenija.

Bo Bidnova ekipa pozabila, da je Janša užalil ameriškega predsednika? Se to lahko pozabi?