EU kot Sovjetska zveza

Če upoštevamo, koliko so posamične države v času pred krizo covida-19 prispevale v evropski proračun in koliko so iz njega dobile, sta Poljska in Madžarska največji neto prejemnici. Daleč največji prejemnici. Vse druge neto prejemnice dobijo skupaj komaj nekaj več, kot znaša vsota, ki jo iz Bruslja prejmeta Varšava in Budimpešta. Čez palec: Poljska in Madžarska skupaj prejmeta toliko, kolikor znaša nemško neto vplačilo v evropski proračun. Paradoks Evropske unije je v tem, da se Poljska in Madžarska uspešno napajata iz finančnega bazena Evropske unije, ne bi pa se napajali iz vrednostnega in pravnega bazena EU. Natančneje: do leta 2004, ko sta vstopili v Evropsko unijo, sta izpolnili pričakovanja, ki jih je zahteval acquis communautaire, skupni nabor evropskih pravil. Danes nasprotujeta stališču, da lahko denar iz evropskega paketa finančne pomoči dobi le država, ki izpolnjuje kriterij vladavine prava. Ker temu stališču nasprotujeta, Evropska unija na četrtkovem vrhu držav članic ni mogla potrditi finančnega svežnja za okrevanje po epidemiji. Varšava in Budimpešta

trdita, da ju izsiljuje Bruselj, ki noče razumeti njune specifične interpretacije vladavine prava ter poljske in madžarske tradicije in zgodovine. Večina drugih držav članic meni, da izsiljujeta Poljska in Madžarska. Če finančni paket, ki tehta nepredstavljivih 1800 milijard evrov, ne bo potrjen, mehanizmi, ki bi omogočali razdeljevanje pomoči, ne bodo aktivirani.

Drža slovenske vlade je nenavadna. Med pripravami na vrh EU se je strinjala z načelom, da denarja ne moremo ločevati od pravnega okvira. Potem je predsednik vlade presenetil tako koalicijske stranke kot članice EU. Skušajmo povzeti, kaj je v epistolo evropskim voditeljem zapisal slovenski premier. Trdi, da Evropska unija niti trznila ni, ko so bile leta 2014 v Sloveniji ukradene parlamentarne volitve. Ko je bila leta 2014 vladavina prava v Sloveniji poteptana in je to imelo velike politične učinke, iz Bruslja ni prišlo nobeno vprašanje, kaj šele pogojevanje. V primeru Madžarske in Poljske, kjer gre za mnogo manjše domnevne kršitve – Poljska in Madžarska nimata političnih zapornikov, kot jih je imela Slovenija, in volitve niso bile ukradene –, pa EU grozi s finančnimi sankcijami.

Primerjajmo držo Madžarske in Poljske s slovensko držo. Res je, da je madžarski premier Viktor Orbán ravnanje EU primerjal s Sovjetsko zvezo, češ da EU finančno pomoč pogojuje z ideološkimi kriteriji, ne postavi pa objektivnih kriterijev.

Orbánova primerjava Sovjetske in Evropske zveze, mimogrede, ni najbolj posrečena. Bruselj Budimpešti nikakor ne brani, da zapusti povezavo. Ko se je leta 1956 Budimpešta uprla Moskvi, je bil upor brutalno zatrt. Pod črto pa se Budimpešta in Varšava nikakor ne bosta strinjali z Brusljem, da nista pravni državi. Njun argument je, da vladavino prava spoštujeta, le da to počneta znotraj lastnih zgodovinskih okvirov, ki jih Bruselj ne more razumeti, in znotraj lastne tradicije, do katere imata vso pravico.

Pustimo ob strani, ali se z argumentacijo Varšave in Budimpešte strinjamo. Je pa patriotska. Trditev Janeza Janše je drugačna. Janša po eni strani zagotavlja, da Slovenija brezpogojno podpira načelo vladavine prava, po drugi strani pa sporoča, da Slovenija ni pravna država – vendar Bruselj tega sploh ni želel zaznati. Pravna država pa ni zato, ker je bil on sam obsojen na političnem procesu. Leta 2014 je bil, kot sam razume, politični zapornik. V pravnih državah ni političnih zapornikov. Politični zapornik je bil v času volitev. Ker je bil v času volitev v ječi, so bile volitve ukradene. Sodba ustavnega sodišča, ki je razveljavila pravnomočno sodbo rednega sodstva, dokazuje, da je bil politični zapornik.

Paradoksalno: četudi Slovenija ni pravna država, je ustavno sodišče vendarle zavarovalo vrednoto vladavine prava.

Prav. Premier se giblje v sferi alternativnih dejstev, alternativnih resnic. Zelo prepričljiv volilni poraz leta 2014 razume kot ukradene volitve. Volilno zmago mu je ukradla stranka, ki jo danes vodi Zdravko Počivalšek, obelisk sedanje vladajoče koalicije. Sodbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da redno sodstvo ni konkretiziralo, kako je Janša prejel obljubo nagrade pri poslu s finsko Patrio, jemlje kot dokaz, da je bil politični zapornik.

Pod črto: slovenski premier na Bruselj naslavlja očitek, da se EU kot politična sila ni vmešala v kazenski postopek, povezan z domnevnim korupcijskim dejanjem, čeprav so zadeve pred slovenskimi sodnimi oblastmi še vedno tekle.

In zakaj se EU ni vmešavala v zadevo Patria? Obstaja razlika med političnim zapornikom in politikom v zaporu. Janša je bil politik v zaporu. Ustavno sodišče je presodilo, da med postopkom pred rednimi sodišči politikovo kaznivo dejanje ni bilo konkretizirano na način, ko bi bila krivda dokazana onkraj razumnega dvoma.