Reševalec vrednote vladavine prava

o zaključka redakcije Sobotne priloge pisma ni komentiral. Charles Michel, predsednik evropskega sveta, je eden od prejemnikov pisanja predsednika slovenske vlade, v katerem je natresenih nekaj pomenljivih ocen o vladavini prava in menda ne najbolj svetli prihodnosti Evropske unije. No, v pismu so navedeni tudi podatki, ki z resničnostjo nimajo dosti skupnega. A od Charlesa Michela, belgijskega političnega dolgoprogaša, ne moremo pričakovati, da se bo s predsednikom slovenske vlade prepiral, ali so bile leta 2014 volitve v Sloveniji res ukradene ali ne. To je delo za Zdravka Počivalška. Kajti stranka, ki jo danes vodi Počivalšek, je tista, ki je leta 2014 na volitvah zmagala z najbolj prepričljivim rezultatom v zgodovini slovenskih volitev. SMC se je torej po mnenju predsednika slovenske vlade, ki ga je posredoval visokim evropskim funkcionarjem, okoristila z rezultatom domnevno ukradenih volitev.

Kaj počne prejemnik pisma, Charles Michel? V zapletenem ustroju Evropske unije je evropski svet prizorišče srečevanj predsednikov vlad.

Poimenovanja evropskih institucij so dovolj neposrečena, zato je zmešnjava zelo verjetna. Evropski svet ni isto kot Svet Evrope. Svet Evropske unije pa je spet nekaj tretjega. Skicirajmo: evropska komisija je nadnacionalno, vseevropsko središče moči. Komisarji, ki sestavljajo komisijo, ne predstavljajo države, iz katere prihajajo, temveč branijo abstraktni evropski interes. Evropski svet pa je prizorišče srečevanj nacionalnih voditeljev. To je tisto središče moči v EU, kjer države članice branijo nacionalne interese.

Charles Michel nosi naziv »predsednik«, vendar kot predsednik na sestankih evropskega sveta nima glasovalne pravice. Na teh sestankih prav tako ne glasuje predsednica evropske komisije. Glasujejo predsedniki vlad. Michel mora zagotoviti, da aparat, ki servisira sestanke predsednikov vlad, deluje tekoče. Je šef administracije. In če bi njegovo funkcijo opisovali v slovenskem jeziku, bi bila najboljša oznaka generalni sekretar.

Je pa evropski svet eno od treh središč evropske politične moči. Če je evropski parlament zakonodajna moč, komisija pa nadnacionalna izvršilna oblast, je evropski svet strateški usmerjevalec, ki odločitve praviloma sprejema s soglasjem. Charles Michel redne sestanke evropskega sveta gosti dvakrat na leto. Če je kriza, se nacionalni voditelji srečajo večkrat. Četudi so razmerja moči med evropsko komisijo, evropskim svetom in svetom Evropske unije pogodbeno definirana,

Dje manevrskega prostora za napetosti med središči moči precej.

Kdo je Michel? Decembra bo dopolnil

45 let. Da je silovito perspektiven kader, je nakazal leta 2000, pri petindvajsetih letih, ko je postal najmlajši minister v regionalni, valonski vladi. Vodenje frankofonskega Reformističnega gibanja je prevzel leta 2011, s stranko pa je na volitvah leta 2014 zbral slabih deset odstotkov glasov. V zelo razdrobljenem belgijskem parlamentu – politični prostor monarhije se ne členi le na levico, center in desnico, ampak tudi na flamske in valonske stranke – je bilo Reformistično gibanje šele peta najmočnejša stranka. Belgijski kralj je Michelu možnost za sestavo vlade ponudil maja 2014, v drugem krogu, ko je postalo jasno, da relativna zmagovalka volitev ne bo mogla sestaviti koalicije.

Ko je Michel oktobra 2014 prisegel kot belgijski premier, je bil najmlajši predsednik bruseljske vlade v 170-letnem obdobju. Po politični usmeritvi je liberalec, po poklicu je pravnik, politika pa je del družinskega pedigreja. Njegov oče Louis je bil belgijski zunanji minister in med letoma 2004 in 2009 član evropske komisije, pristojen za razvoj in humanitarno pomoč, potem pa je deset let sedel v evropskem parlamentu. Charles Michel je belgijsko vlado vodil do leta 2018, ko je zaradi notranjih nesoglasij vladajoča koalicija razpadla, drugo vlado je vodil do konca leta 2019.

Funkcija predsednika evropskega sveta je relativno nova, obstaja od leta 2009. Prvi predsednik je bil Michelov rojak Herman

Van Rompuy, po petih letih ga je zamenjal poljski politik Donald Tusk. Van Rompuy ni veljal za močnega predsednika; britanski populist Nigel Farage ga je ozmerjal, češ da ima karizmo mokre cunje in videz nižjega bančnega uradnika (in si za žalitev prislužil 3000 evrov kazni). Tusk je imel status vzhodnjaka, četudi se njegovi zmerno konservativni politični pogledi nikakor ne prekrivajo z radikalno nazadnjaško politiko sedanje poljske oblasti. Tretji predsednik evropskega sveta bo moral svojo spretnost šele pokazati. Problem, ki čaka Michela in druge voditelje institucij EU, je velik. Madžarski in poljski populisti napovedujejo veto, če bi obveljalo, da bo finančna pomoč za okrevanje ob epidemiji covida-19 odvisna od spoštovanja načel vladavine prava. Predsednik slovenske vlade piše pisma in pod vprašaj postavlja koncept vladavine prava. Da bi problem rešil, je Michel v četrtek zvečer člane evropskega sveta posadil pred videokonferenčne naprave in se ob pomoči Nemčije ukvarjal z vprašanjem, kako onemogočiti poljsko-madžarsko izsiljevanje, ki mu na nenavaden način ministrira slovenska vlada.

Kot belgijski premier je Michel Slovenijo obiskal ob koncu svojega vladnega mandata, ko se je srečal z Marjanom Šarcem, in leta 2017, ko se je srečal s kolegom Mirom Cerarjem. Med obema obiskoma Slovenije je poslušal razmišljanja o pomenu vladavine prava.

Pripovedi o vladavini prava imajo številne podtone. Ko sta predsednika slovenske vlade Cerar in Šarec pripovedovala Michelu, kako pomembna je za Slovenijo vladavina prava, sta v resnici mislila na to, kako bi evropske institucije pritisnile na Hrvaško, da bi ta spoštovala arbitražno sodbo o meji med državama. Ko Evropska unija o vladavini prava govori danes, ima v mislih napad na ustavne pravice na Poljskem, kleptokratske navade madžarske politične vrhuške ter rušenje ravnotežij med vejami oblasti v obeh državah. Koncept vladavine prava, ki ga ponuja sedanji predsednik slovenske vlade, pa je prav tako precej specifičen.

Charles Michel ima problem. Evropa mora preživeti pandemijo, da bi se lahko takoj zatem lotila vprašanj podnebnih sprememb in novega umeščanja EU v svetovno strateško geometrijo. Ob tem Poljska in Madžarska spodkopavata temelje, na katerih stoji zelo kompleksna stavba.

Michel, predsednik evropskega sveta, visoki funkcionar brez glasovalnih pravic, mora rešiti osrednjo vrednoto kontinenta.