Boj za demokracijo

se za človekove pravice ne prosi na kolenih, temveč se jih zahteva stojé.

Bolivija: zmaga Masa v prvem krogu

Zmaga Masa (Gibanje za socializem) na volitvah 18. oktobra letos je bila nedvoumna in Luis Arce Catcora je postal novi predsednik in mandatar vlade že po prvem krogu z več kot deset odstotkov prednosti pred Carlosom Meso iz liberalne stranke Državljanske skupnosti. Na tretjem mestu je pristala krščansko-demokratska stranka Verjamemo z voditeljem Luisom Fernandom Comachem. Zmagovalec volitev je izjavil, da so Bolivijci izbrali vrnitev demokracije in zaupanje v prihodnost.

Pred letom dni, na rednih volitvah 20. oktobra 2019, je Mas s tedanjim predsednikom države Evom Moralesom na čelu prav tako v prvem krogu volitev vodil z več kot desetimi odstotki prednosti pred stranko Carlosa Mese. Na Wikipediji je še vedno podatek o rezultatu volitev – 47,08 odstotka proti 36,51 odstotka v korist Moralesa, ki ga je vrhovno volilno sodišče razglasilo za zmagovalca volitev.

A potem se je oglasila OAE (Organizacija ameriških držav) s sedežem v Washingtonu, najbolj vplivna opazovalka volitev, s sumom, da je prišlo pri volitvah do goljufije. Opozicija je takoj razglasila, da ne priznava volilnega rezultata, in pozvala k državljanski neposlušnosti. Sprožila je množične nemire in sledila so kaotična obračunavanja po vsej državi s tremi desetinami mrtvih. Po treh tednih politične krize je Morales oznanil, da sprejema drugi krog volitev, napovedan za 15. december. Situacija v državi pa je medtem postala že tako zelo napeta, da mu je vojska »svetovala«, naj se umakne na tuje, parlament pa je razveljavil volitve. Morales, ki je dobil zatočišče v sosednji Argentini, je od vsega začetka trdil, da je državni udar proti njemu sprožila skrajna desnica s pomočjo sovražnih sil iz tujine.

Izmed burnih dogodkov pred enim letom sta s povedno simboliko izstopala dva: ko je Morales odšel iz države, je skrajno desničarski Luiz Fernando Comacho – samozvani »macho Comacho« in »nasprotnik diktatorja«, sicer pa vodja Odbora državljanov iz Santa Cruza, ki se je v trenutnem maščevalnem zavezništvu bil pripravljen pobratiti celo z domorodcem Antoniem Pumarijem, vodjo upornikov iz revnega rudarskega Potosija – vdrl z bolivijsko zastavo in biblijo v roki v nekdanjo predsedniško palačo Quemado. Kričal je, da se je bog ponovno vrnil v predsedniško palačo. Njegovi privrženci so zunaj zažigali barvite whipale, simbole večnacionalne Bolivije, ki jo je ustoličila nova ustava iz leta 2009, ko je prvič v zgodovini priznala državotvornost tudi večinskim staroselcem.

V mestu Vina v pokrajini Cochabamba so se podivjani sovražniki prvega indijanskega predsednika znesli nad županjo Patricio Arce. Zvlekli so jo na ulico, jo ostrigli in polili z rdečo barvo, množica pa jo je kamenjala. Prisilili so jo, da je z njimi sedem ur bosa hodila po kamnitih poteh predmestja, preden jo je rešila policija in jo odpeljala v bolnišnico. »Ti ljudje sploh ne mislijo, vodi jih sovraštvo!« je mentaliteto svojih agresorjev še vedno pretresena Arcejeva opisala za medije tri tedne po prestani kalvariji. Razmere so se sicer že nekoliko umirile, šikaniranje novih oblasti pa se še zdaleč ni končalo. Pogrom je preživela in na letošnjih volitvah je bila izvoljena za senatorko na listi zmagovitega gibanja Mas.

Mea culpa New York Timesa

Le Monde diplomatique je oktobra letos v Kroniki nekega medijskega fiaska izpod peresa novinarke Anne-Domi