Planski kapitalizem

Delo, 29. oktobra

Kitajska goji »plansko gospodarstvo s kapitalističnimi značilnostmi« in na podlagi take organiziranosti prehiteva Evropo in ostali »svobodni svet«, kot je opredeljeno v komentarju z naslovom Planski kapitalizem na Delovi naslovnici 29. oktobra.

»Svobodni svet« naj bi upravljal državo na demokraciji, šibkost te pa se izkazuje tako, da je uspešna le v primeru, če deluje skladno s splošno sprejemljivimi vrednotami, ki so naštete (to so vrednote civiliziranih sredin, saj resnicoljubnost, poštenost in socialna naravnanost izhajajo kot vrednote iz precej starejših obdobij družbenih ureditev, kot je današnje) in predstavljajo »etiko demokracije« (kot navaja v svojem odzivu na članek g. A. Cetinski 7. novembra v PP29). Prevladujoča »politično-ekonomska paradigma« naj bi etiko demokracije slabila, s tem pa moč posameznih držav »svobodnega sveta«, da bi bile učinkovite, ker se naj sploh ne bi ukvarjale z razvojnim usmerjanjem gospodarstva.

Tu pa naletimo na neskladje med prakso današnjih »demokracij« v odnosu do demokratično sprejetih skupnih obvez o »varstvu okolja« in usmerjanju, nadzorovanju ter zmanjševanju aktivnosti, ki povzročajo obremenilne vplive na okolje v okviru posamezne družbe, vključno z gospodarsko dejavnostjo, prometom, izrabo energije itd.

Če hočemo slediti ciljem, ki so postavljeni v dogovorih o varstvu okolja, potem tega ne moremo zagotavljati, ne da bi planirali, tako v okviru politično-ekonomskih organizacijskih shem kot posledično v okviru načrtovanja urejanja prostora. Vse aktivnosti, ki vodijo k ciljem zmanjševanja škodljivih okoljskih vplivov, morajo biti odražene na primeren način tudi v prostoru, saj se prav tam fizično udejanjajo.

Prostorske ureditve v »svobodnem svetu« potekajo načrtovano po znanih protokolih demokratičnega pristopa (aarhuška konvencija, kjotski protokol, v Evropi pa EU direktive SEA, EIA in druge). Izhodiščne opredelitve kot strokovne podlage in smernice za vsebine v prostorskih dokumentih za doseganje okoljskih ciljev so najprej nacionalni program varstva okolja, nato razni strateški akti, iz tega izhajajoči posamezni prostorski načrti – vse s skupnim, hierarhično opredeljenim ciljem zmanjševanja okoljskega pritiska na zdravje prebivalstva, varovane dobrine in vrednote ipd. Za navedeno so v Evropi odgovorne države članice, ki morajo svoji organizaciji družbe podajati v skladu z uveljavljenimi in

Več kot trideset let se ukvarjam s književnostjo, pisala sem tudi gledališke kritike, zato mi niti sodobne umetniške uprizoritvene prakse niti razumevanje simbolne govorice nikakor niso tuje. A oba se morava strinjati, da je velika razlika med govorico umetnosti z odra, kjer ta poteka na simbolni ravni in na drugi med konkretnim dejanjem, četudi ga izvede samooklicani umetniški kolektiv. Kritiko družbe, tudi politike v umetniškem prostoru v svoji odkriti demokratični in kulturi naklonjeni drži znamo tako minister kot ostali imenovani reflektirati. Nekaj drugega pa je, če se polivanje stolov in miz z rdečo barvo zgodi z imeni konkretnih oseb, pred konkretno stavbo. In če se nadaljuje s pošiljanjem pisem ministru in državni sekretarki o tem, da se ne bodo ustavili. Še huje je, da pridejo naslednjo noč pred ministrov dom zakrinkani ljudje, ki na steno ob stavbi napišejo z velikimi črkami napis ODSTOP in v črki O nalepijo ministrovo odrezano glavo.

To niso več simbolna dejanja, ampak konkretni klic, apel javnosti, naj ministra in njegove sodelavce likvidirajo. Še huje je, ker se je med imeni znašla uradnica ministrstva za kulturo gospa Vesna Jurca Tadel, ki že skoraj tri desetletja kot ugledna gledališka kritičarka z vso strokovno avtoriteto na MK skrbi za gledališko dejavnost, kar kaže na osebno obračunavanje z izbranimi. Tudi interpretacije o krvaveči kulturi ne vzdržijo dejstev. Ker ministrstvo za kulturo ni nosilec interventnih sredstev v času pandemije covida, so subjekti, ki delujejo na področju kulture (samozaposleni, NVO, gospodarski subjekti), iz proračunov drugih ministrstev doslej črpali že prek 36 milijonov evrov dodatne finančne podpore. V predlogu proračuna za kulturo za leto 2021 pa smo uspeli sredstva za kulturo glede na pod vlado Marjana Šarca sprejeti proračun zvišati kar v višini dodatnih 46 milijonov evrov, kar je rekord v vsej zgodovini samostojne Slovenije. Zato je od kulture v teh časih, ko gospodarstvo ječi pod bremeni koronavirusne pandemije, ob takem dvigu sredstev nekulturno govoriti, da krvavi.

Sporočilo umetniškega dela je, kakšen odziv sproži v javnosti. Ob fotografijah akcije Aktiva delavk in delavcev v kulturi se je na spletu pojavil ta