Polomija na kvadrat

Delo, 3. novembra

Kar je treba ni težko, pravi pregovor. Torej, priznam, da bi morala biti za mene velika čast, da mi je ga. Alenka Puhar (AP) na moj odziv na njeno kolumno namenila tako dolg odgovor, objavljen 14. novembra v PP29, čeprav zelo negativen.

Spet začnem pri koncu. Citiram AP: »Po vsem tem bi rekla, da si mogoče Alma Karlin res ni zaslužila, da piše o njej Alenka Puhar, ampak da o njej piše takle spisovatelj kot Križaj, si je zaslužila še precej manj.« Ga. Alenka Puhar, kje ste prebrali, da bi kaj pisal o Almi Karlin (AK)? Upam, da uvodnega stavka iz mojega odziva na vašo kolumno Polomija na kvadrat, v katerem sem zapisal, »Čudovita vsega spoštovanja vredna Alma Karlin si ni zaslužila nastopa v agitpropovski protipartizanski kolumni gospe Alenke Puhar«, ne smatrate za moje pisanje o njej. Ta bi bila le prehuda. V mojem sestavku ni napisanega nič o AK. Vaša trditev je neresnična ali lažniva (po »ta starem«), lahko pomeni podtikanje za odvračanje pozornosti od tistega resnično napisanega.

Prvič sem slišal o AK od svoje mamce pred kakšnimi 66 leti ali od prof. Kernčeve še v nižji gimnaziji, tudi takrat enkrat. Mamca jo je občudovala. Prof. Kernc jo je dala za zgled kot pogumno svobodomiselno žensko pisateljico. Oboje ste mi izbrskali iz spomina. Očitno sva živela in še živiva v zelo različnih okoljih. V mojem okolju od mojih prijateljev in znancev nisem nikoli do sedaj slišal takih govoric o AK, kot jih navajate v obeh sestavkih, tudi prebral nisem nič podobnega. Zato je za mene laž, ko zapišete: »Na srečo so čez pol stoletja prišli časi, ko je kdo v njej videl še kaj drugega kot čudaško reakcionarno babo.«

Oglasil sem se s kritiko vašega pisanja, ker se mi zdi grdo v politikantske namene (po mojem) uporabiti razumljivo človeško stisko in še kaj Alme Karlin. Zdi se mi zavajajoče in nespodobno navajati besedila brez navedbe avtorja in vira. Na tak način ste lepo zavarovani, ker jih vsak po svoje lahko pripiše vam ali AK. Še besedica o okovanih gojzerjih. V partizanih bi jih bil vsakdo še posebej v jesenskem in zimskem

Predstavniki vasi in drugi deležniki naj ne bi bili proti?! To je laž, gospod minister, vsi s(m)o proti. Nekateri si to upamo izraziti jasno in glasno ter javno, drugi si tega zaradi izsiljevanj ne morejo oziroma ne drznejo privoščiti.

Odgovorna oseba za to, da se bo varovalo okolje in ohranjala narava ter da se ohrani Unescova svetovna naravna in kulturna dediščina v Sloveniji, je zagotovo (tudi) minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Pravzaprav bi morala biti to njegova primarna funkcija, ne pa da spreminja zakonodajo in si jo kroji tako, da lahko z nepotrebnimi in predimenzioniranimi infrastrukturnimi projekti naravo uničuje oziroma nepovratno poškoduje.

Zavračamo laži ministra, da Brkinci nismo proti zajezitvi Suhorce oziroma Padeža – naj bo jasno, da smo prebivalci Brkinov in Vremske doline proti zajezitvi! Kot dokaz vam lahko prinesemo vseh 800 podpisov za ustanovitev civilne iniciative (588 smo jih zbrali v samo treh dneh) in 1217 podpisov spletne peticije, ki to jasno sporočajo. Na pogovore nismo bili nikoli povabljeni in pogovori z nami ne potekajo! Neformalno srečanje nekaterih predstavnikov vasi s predstavnikoma direktorata za vode in investicije ter direkcije za vodo ne šteje, saj je bilo le informativno, smo le zbirali informacije in nismo podali mnenja. Nato smo organizirali predstavitve po vaseh in se posvetovali s sovaščani, kjer so vsi ostro obsodili načrte ministrstva ter pozvali k primernejši rešitvi vodooskrbe Istre in Krasa.

Zavračamo tudi laži, da se s tem projektom strinja Javni zavod Park Škocjanske jame, saj je ta proti temu projektu, a je zaradi groženj ministra zadržan pri uradnem zavzetju svojega mnenja. Naj spomnimo, da gre za javni zavod, ki je v tem trenutku zelo odvisen od sofinanciranja s strani ministrstva, prav tako ministrstvo imenuje oziroma razreši direktorja zavoda ... Proti so tudi vsi trije brkinski župani, a žal slednji javno ne zavzamejo jasnega stališča, saj jih minister še vedno drži v šahu s pogojevanjem podpisa pogodbe za povezovalni vodovod Ilirska