Iskanje poti iz anomije

Delo, 7. novembra

Prof. dr. Ivan Svetlik, pisec članka z naslovom Iskanje poti iz anomije, je z menoj o UTD že razpravljal. Takrat se še nisva strinjala. Tokrat bo morda drugače. Po vsej zemeljski krogli razširjena kužna bolezen, zlasti pa družbene posledice, izhajajoče iz nje, bodo in so že spremenile marsikatero mnenje. Tudi odločujočih, torej politikov.

Milijarde in milijarde se povsod neusmiljeno delijo zdravstvu, podjetjem, šolstvu in celo posameznikom. Javni denar, ki ga države večinoma nimajo in si ga, kdo ve od kod, izposojajo. Za mnoge primere velja, da od bodočih rodov.

V mnogih primerih sredstva, ki jih podeljujejo osebam, imenujejo temeljni dohodek (TD), ponekod celo univerzalni temeljni dohodek (UTD). Seveda so takšni prejemki vsem dobrodošli. Mnogokrat tudi več kot nujni. So pa enkratni in zato nikakor niso TD, še manj UTD. Je pa prav UTD ena od možnih, po mnenju mnogih nujna pot za dolgoročni izhod iz razmer, ki jih ni povzročila zdravstvena kriza. Jih pa je močno poglobila. In nam vsem povedala, da smo se predolgo, mnogo predolgo igrali z usodo sveta. In s celotnim človeštvom.

VBranko Gerlič, soustanovitelj Unconditional Basic Income Europe (UBIE) in Sekcije za UTD pri Zofijinih, Maribor

Članek Ivana Svetlika pod naslovom Iskanje poti iz anomije je na prvi pogled obetaven in ambiciozen. Po eni strani naj bi omogočil vpogled v mehanizme in razloge družbene krize, po drugi strani strani pa se teme loteva v okviru strokovnega diskurza ali vsaj izhodišča, ki ga avtor pripiše francoskemu klasiku sociologije E. Durkheimu (1858–1917). Ta kriza naj bi izhajala iz anomije, ki ponazarja družbo, ki ni normativno usklajena, kjer razpadajo moralne vezi in skupne vrednote med njenimi člani.

Vendar se zdi, da je avtor prevzel le splošno idejo, ni pa predstavil, kako so Durkheim in njegovi nasledniki oz. sodobni sociologi in politični misleci preverjali in razširjali pojem anomije v kontekstu sekularizacije, urbanizacije, individualizacije in funkcionalne diferenciacije oz. delitve dela na nivoju podjetja kot na nivoju celotne družbe. Zlasti pa ni omembe, da je omenjeni sociološki klasik (pionir) zaznal možno rešitev problema anomije v vzpostavitvi poklicnih korporacij kot intermediarne strukture, ki bi posredovala med posameznikom in državo oziroma nacionalno družbo. Kar je od tega

Zato me je toliko bolj zanimalo, kaj je ministrica odgovorila na poslansko vprašanje v DZ o političnem blokiranju tega imenovanja. Njen nelektorirani odgovor je dr. Žagar povzel s spletne strani DZ. Iz gostobesedne in slabo razumljive izjave sem razbrala, da gre za znanje (ta beseda se v odlomku pojavi petkrat) in razvoj (omenjen dvakrat) pa za strokovno avtoriteto ter odnos, ki ga moramo imeti ipd.