Pouk in delo od doma

Lahko rečem, da smo kar velika družina, starša in štiri osnovnošolke. Živimo v mali vasici Svečina. Vas je glede informacijske tehnologije kot mnoge v Sloveniji odrezana od sveta. Nekateri so priključeni na Telekomovo kabelsko omrežje. Nekateri so na lokacijah, kjer je možna povezava na daljavo s »krožniki«. Nekateri smo pa primorani uporabljati mobilni Telekomov internet, ker drugače ni možno.

Nekateri, nekateri, nekateri ... Hitrosti ali količine podatkov so zelo omejene ali zelo drage. Vse štiri deklice se učijo na daljavo, starejši dve vsak dan najmanj pet ur, mlajši pa približno tri ure. Ob tem z ženo tudi oba delava od doma. Priklopljeni smo bili na Telekomovo mobilno omrežje, ki je »načeloma« zelo kvalitetno, 4G, in z veliko podatki, 100 GB na mesec, ki jih nismo skoraj nikoli porabili. Izjemoma seveda v obeh obdobjih dela na daljavo. V tem jesenskem obdobju pa se je problem slabe infrastrukture še bolj pokazal, ker pouk na daljavo poteka skoraj vedno po urniku. Torej je dosti več videokonferenc, kar pa odžira enormne količine podatkov. 100 GB podatkov smo porabili v pičlih dveh tednih, drago dokupili 10 GB – in še to porabili v treh dneh. Nato smo spremenili paket na neomejene količine podatkov, vendar se je hitrost tako zmanjšala, da videokonferenc ni bilo možno izvajati, nakar smo še dokupili hitrost. Prej smo plačevali 30 evrov na mesec, zdaj 42 evrov. Pa to ni bistvo problema, mi in podobne družine bomo ta strošek na srečo zmogli. Problem je za tiste, ki so že prej bili socialno ogroženi ali ki niti teh tehnoloških možnosti nimajo kot mi, kar jih bo pahnilo na še bolj oddaljeno socialno obrobje.

Če se ne motim, je Telekom državno podjetje. Razumem, da se država, ki jo zastopajo »politiki« (v narekovajih posplošitev, da ne opisujem celotnega političnega sistema), ne bi smela vtikati v poslovanje državnih podjetij, čeprav vsi vemo, da se. Morala pa bi zagotoviti pogoje, da se primeren delež dobička prerazporedi v razvoj, pa četudi ponekod na prvi pogled ni dobičkonosen. Dolgoročno pa bo dobiček! Zakaj vedno čakamo na izredne razmere, zakaj se malo bolj dolgoročno ne gleda? Po ljudsko zato, ker vsi vemo, da se ta razvojni denar zaradi monopola na različne načine pokrade. Na koncu bo še Telekom propadel kot mnoga druga potencialno uspešna podjetja. Ustvarili ste tako imenovano konkurenčno okolje, vendar od nedržavnih informacijskih podjetij ne moremo pričakovati, da bodo vlagala v infrastrukturo samo zaradi dolgoročnih multiplikativnih učinkov, ki bi dolgoročno koristili vsem državljanom. Zavedam se, da so izredne razmere in da bo tudi to enkrat minilo. Ampak pridejo lahko nove in nove izredne razmere, ki pa so na tem področju pravzaprav že prej bile, samo da se zdaj v teh izrednih razmerah še bolj vidijo.

Ministrica je rekla, da bosta v takih primerih pomagala ministrstvo in zavod za šolstvo? Ravnateljica OŠ Kungota, ga. Keuc, pa je v razgovoru na Valu 202 jasno povedala, da tu ni druge rešitve kot skopati jarke in položiti kable. Vendar je potrebno najprej rešiti logiko razvoja infrastrukture! To je edina dolgoročna in stabilna rešitev. Hčerke do zdaj v svojih sobah nikoli niso imele računalnikov, ker pa imata starejši dve konference po urniku, smo izjemoma dovolili računalnike v sobah, a ker nimamo napeljanih kablov v vseh sobah, smo na drugem koncu sobe namestili ojačevalec signala. To bi lahko bila ena od kratkoročnih rešitev. Ugotovite, kje so težave, in namestite mobilne ojačitvene postaje, pri čemer uporabite vso infrastrukturo, ki obstaja, državno in zasebno. In še zadnji predlog, ki je, mislim da, že bil uporabljen v prvem spomladanskem valu. Telekom naj odpiše dodatno zakupljene podatke ali druge stroške, država pa naj odkupi stroške pri zasebnih ponudnikih. Socialno ogroženim je potrebno zagotoviti povsem brezplačen dostop do interneta, takoj!

O tem bi se dalo napisati roman. Zelo žalostno je tudi, da internet kroji stanje socialnega statusa, pa ne samo socialnega! Verjamem, da so tudi moje hčerke v teh 110 GB porabljenih podatkov kdaj poklepetale s kakšno prijateljico ali si ogledale kakšen video na kakšnem kanalu. Vendar če država določi način izvedbe nečesa za vse, mora tudi zagotoviti enake ustrezne pogoje vsem (saj smo socialna država, mar ne?)! Tu pa res gre za otroke (da ne bo pomote, nisem pristaš tiste stranke)!

Sebastjan Mihajlović,

Svečina