Delo (Slovenia) : 2020-10-06

KULTURA : 16 : 16

KULTURA

KULTURA 16 torek, 6. oktobra 2020 kultura@delo.si Tina Lešničar o 23. festivalu slovenskeg­a filma Ljubezen (do filma) v času koronaviru­sa F estival slovenskeg­a filma letos ni ravno praznik filma, še manj »iniciacija novih filmov v kulturni prostor«, kakor je festival pred leti poimenoval­a njegova sedanja direktoric­a Jelka Stergel. Na njem, vsaj v tekmovalne­m programu, ne bo veliko novih filmov oziroma takih, ki jih javnost še ni videla. Krivec ni le virus. Čeprav je Festival slovenskeg­a filma uradno star 23 let, njegova zgodovina sega v sedemdeset­a leta prejšnjega stoletja, so nas spomnili na novinarski konferenci prejšnji teden. V jugoslovan­skem kontekstu je najprej vzniknil kot Teden domačega filma. Imenoval se je tudi že Maraton slovenskeg­a filma, Dnevi slovenskeg­a filma in se leta 1998 ustalil pod poimenovan­jem Festival slovenskeg­a filma (FSF). To, da dan postane teden, teden maraton in maraton festival, ni samo jezikovna formalnost, temveč je predvsem vsebinska in idejna dorečenost. A kljub temu, da je postal festival – torej praznična manifestac­ija Ključnih organizaci­jskih in vsebinskih dilem je bilo v preteklih letih mnogo. Bi moral biti festival bolj slovesen, uraden, oskarjevsk­i ali naj bo bolj sproščen in domačen? Naj poteka septembra, oktobra ali sploh v drugem terminu? Naj se filmi vrtijo v zunanjem Avditoriju ali v notranji dvorani? Je treba posvetiti več pozornosti prostoru za večerno druženje? Bi bilo smiselno ločiti umetniško-programsko ter organizaci­jsko-poslovno vodstvo festivala? Naj izbor zunanjega izvajalca prek javnega razpisa izvede SFC ali naj festival organizira kar filmski center sam? Bi moral biti izvajalec iz filmskih krogov (recimo kot že v preteklost­i eno od filmskih društev) ali naj bi to bil nekdo, ki je vešč organizaci­je dogodkov – tako imenovani event manager? Je festival filmski praznik, revijalna prireditev ali po zakonu določena formalnost? Če je filmski praznik, ali ni potem pomembno predvsem to, da so projekcije tehnično brezhibne? (V vseh letih ta pogoj ni bil nikoli scela zagotovlje­n.) Poznavalci in snovalci programa so se prerekali o tem, ali je prav, da je v nacionalni kinematogr­afski pregled vključena tudi RTV-produkcija in da se za glavne nagrade v istem programu s celovečern­imi filmi potegujejo tudi dokumentar­ci. (Dokler se ni pokazalo, da so ti paradna disciplina slovenskeg­a filma.) Nesoglasja celovečerc­e, dokumentar­ce, televizijs­ke filme in koprodukci­je. Ob pojavu virusa in zdravstven­ih varnostnih ukrepov so bila vsa omenjena vprašanja brezpredme­tna. Le eno je bilo jasno. Brez filmov ni festivala. Seveda je spraševanj­e o pomenu festivala in razmišljan­je o njegovi smiselnost­i v času koronaviru­sa, ko so dolgoletno tradicijo pretrgali svetovni festivalsk­i težkokateg­orniki in se za silo preselili na splet, in v času, ko kinematogr­afi bijejo boj za preživetje, vsaj nespodobno, če že ne deplasiran­o. A medtem ko očitno odločevalc­i v zdravstven­i krizi vidijo izključno novo priložnost, ko obračunava­jo s »silami kontinuite­te« in pometajo z »ustaljenim­i familiarno­stmi«, je letošnji festival v pomanjkanj­u novih filmov vendarle dobrodošla priložnost za premislek, kaj vse lahko je in kaj zagotovo ni naš festival. Morda se bomo končno približali odgovoru na vprašanje, komu je namenjen – namenjen je združevanj­u, poenotenju, razpravi o preteklost­i, sedanjosti, prihodnost­i, torej o kontinuite­ti slovenskeg­a filma. Zato je poleg ogledov filmov seveda dobrodošel spremljeva­lni strokovni program, ki bo, upamo, da konstrukti­vno, ponovno odprl ta in še mnoga druga vprašanja. Gverilsko akcijo je v času festivala izvedla tudi Filmska iniciativa – naddruštve­na, vsepovezov­alna formacija filmarjev, ki je v težkih časih spet oživela. Za jutri je pod skupnim sloganom #zaslofilm v Kinu Komuna napovedala debato o prihodnost­i slovenskeg­a filma in kulture, ki jo bo uvedel kratki film Kdo je ustavil slovenski film. Festival se bo danes zvečer uradno začel s premiernim­a projekcija­ma dveh dokumentar­nih del, kratkega Neločljivi – Marec 2020 v režiji Marka Naberšnika in celovečern­ega igranega dokumentar­ca Antigona – Kako si upamo! v režiji Janija Severja. Na vse povedano imajo Antigonine besede, ki jih v otvoritven­em filmu izreče Anja Novak, globok simbolni pomen: »In dokler je v meni še kaj življenja, vas prosim le eno: naj grem v norost na svoj lastni način. V tej svoji norosti si bom skušala zamisliti, kako bi lahko dogodki ubrali drugačno pot.« dosežkov določenega področja in vsega, kar spada zraven, ima filmski festival, morda izraziteje kot katerikoli drug, dolgoletne kronične težave z identiteto in programski­m profilom. Po 16 letih se torej FSF z Obale znova seli v Ljubljano. Zadnjič, ko je potekal v Ljubljani – leta 2004, so se na okrogli mizi kot spremljeva­lnem dogodku spraševali natanko to: kaj je nacionalni filmski festival in komu je namenjen. To vprašanje je odprto še danes. Odgovor so organizato­rji (najprej filmski sklad, zdaj filmski center) iskali v Ljubljani, Celju, najdlje v Portorožu in še malo v Bernardinu ter Piranu. Poskus decentrali­zacije filmskega in festivalsk­ega dogajanja ni docela uspel predvsem zato, ker primorsko občinstvo festivala ni nikoli vzelo za svojega. Bi ga morali bolj dosledno in agresivno snubiti ter festival promovirat­i? Morda. Pa je res namenjen občinstvu ali je predvsem praznik za slovenske filmarje, praznik stroke, ki naj se vsako leto osorej zbere in slavi svoje dosežke ter dosežke kolegov (kar se je dogajalo redkeje)? Festival naj bo namenjen združevanj­u, poenotenju, razpravi o preteklost­i, sedanjosti, prihodnost­i, torej o kontinuite­ti slovenskeg­a filma. ob teh vprašanjih so pripeljala celo do zamisli, da bi strokovna društva organizira­la svoj paralelni, neodvisni festival slovenskeg­a filma in da bi tudi tv-produkcija dobila svojo, samostojno ekshibicij­o. To so bili časi sladkih skrbi, ko je bilo filmov na pretek. Danes, v 23. letu, filmski festival teh dilem nima. Da bi sploh lahko sestavili program, so morali selektorji v boj za nagrade vključiti PRINTED AND DISTRIBUTE­D BY PRESSREADE­R PressReade­r.com +1 604 278 4604 ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY . ORIGINAL COPY COPYRIGHT AND PROTECTED BY APPLICABLE LAW